Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Renata Zamida o postopku razrešitve

02.12.2020


Račun v vrednosti 3.629 evrov so izdali za sestankovanje z Erženom in eno od uradnic z ministrstva, za pisanje sklepa in telefonske pogovore o razrešitvi direktorice in celo za pisanje zapisnika seje.

Kulturno ministrstvo je v zadnjih dneh dejavno na področju kadrovanja v institucijah, ki sodijo njegovo domeno, in tudi glede odločanja o posameznih primerih samozaposlenih v kulturi. Po predčasni razrešitvi direktorice Renate Zamida je pred dnevi spremenilo ustanovni akt Javne agencije za knjigo, tako da agencijo lahko vodi oseba, ki nima treh let vodstvenih izkušenj s področja dela agencije.

Ministrstvo je ustanovni akt spremenilo, da bi lahko za začasno vodenje agencije postavilo svojega človeka, revizorja Sebastjana Eržena, ki ga je že imenovalo v svet agencije. Mandat vršilca dolžnosti začne v sredo, za največ šest mesecev. Treba je dodati, da odslej ni nujno, da agencijo vodi oseba z večletnimi vodstvenimi izkušnjami s področja agencije, je pa to zaželeno, še posebej, če si ustanovitelj, ministrstvo za kulturo, prizadeva, da agencija deluje po strokovnih merilih in ne po političnih ali interesnih. Dosedanji postopek sproža dvom v to.

K tej zgodbi, o kateri poročamo že več mesecev, je TV Slovenija dodala informacijo, da je Sebastjan Eržen že julija najel odvetniško pisarno za svetovanje pri razreševanju direktorice JAK-a. Obstaja tudi sum konflikta interesov. Pridobil sem nenavaden račun, ki ga je odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji prejšnji teden poslala JAK-u. Odvetniki agencijo bremenijo za storitve, ki jih je naročil ustanovitelj, deloma pa jih opravlja JAK sam. Račun v vrednosti 3629 evrov so izdali za sestankovanje z Erženom in eno od uradnic z ministrstva, za pisanje sklepa in telefonske pogovore o razrešitvi direktorice in celo za pisanje zapisnika seje. Renata Zamida, ki je v torek zadnji dan vodila agencijo:

Problematično je že to, da mora od trenutka, ko je svet izglasoval, da bodo predlagali mojo razrešitev ustanovitelju, ves postopek voditi ustanovitelj. Od julija naprej, ko so ustanovitelju to tudi predlagali, je še toliko bolj nerazumljivo, kakšna svetovanja so v zvezi s tem za predsednika sveta morala še potekati.

Renata Zamida še dodaja, da so za mnenje že zaprosili računsko sodišče.

Zlatana Čordića izbrisali iz razvida samozaposlenih

Kulturno ministrstvo je presenetilo še z eno potezo. Glasbenik Zlatan Čordić – Zlatko je na družabnem omrežju objavil, da je od ministrstva za kulturo prejel odločbo, da ga brišejo iz razvida samozaposlenih v kulturi.

Ministrstvo je v odločbo zapisalo, da je Zlatan Čordić v zadnjem letu bistven del svojega ustvarjalnega časa namenjal dejavnostim, ki niso povezane s kulturno dejavnostjo, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Kot vemo, je Čordić dejaven kot protivladni protestnik, na kar očitno meri odločba, pri čemer moram tudi sam ostro obsoditi nekatera njegova dejanja: napad na stanovskega kolega snemalca na enem od protestov in nadlegovanje direktorja NIJZ v vlogi samooklicanega novinarja. Toda te njegove dejavnosti niso razlog za izbris iz razvida, opozarja Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.
Samozaposleni v kulturi lahko poleg svoje dejavnosti - Zlatko je letos denimo izdal novo zgoščenko – prosto razpolaga s časom in tudi protestira. Toda v odločbi še piše, da dejavnosti osebe, ki so hkrati lahko tudi protipravna dejanja, ne morejo uživati posebnega statusa na podlagi samozaposlenih v kulturi. Tadej Meserko:

Če ima oseba kakršnekoli sodne spore, da je v predkazenskem postopku, to ne more vplivati status samozaposlenega v kulturi. To je še ena fabricirana argumentacija, ki ne zdrži presoje.

Kot še dodaja Meserko, je odločba nevaren precedens kaznovanja samozaposlenih v kulturi; Zlatan Čordić pa je sporočil, da se bo nanjo pritožil in poiskal pravno varstvo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Renata Zamida o postopku razrešitve

02.12.2020


Račun v vrednosti 3.629 evrov so izdali za sestankovanje z Erženom in eno od uradnic z ministrstva, za pisanje sklepa in telefonske pogovore o razrešitvi direktorice in celo za pisanje zapisnika seje.

Kulturno ministrstvo je v zadnjih dneh dejavno na področju kadrovanja v institucijah, ki sodijo njegovo domeno, in tudi glede odločanja o posameznih primerih samozaposlenih v kulturi. Po predčasni razrešitvi direktorice Renate Zamida je pred dnevi spremenilo ustanovni akt Javne agencije za knjigo, tako da agencijo lahko vodi oseba, ki nima treh let vodstvenih izkušenj s področja dela agencije.

Ministrstvo je ustanovni akt spremenilo, da bi lahko za začasno vodenje agencije postavilo svojega človeka, revizorja Sebastjana Eržena, ki ga je že imenovalo v svet agencije. Mandat vršilca dolžnosti začne v sredo, za največ šest mesecev. Treba je dodati, da odslej ni nujno, da agencijo vodi oseba z večletnimi vodstvenimi izkušnjami s področja agencije, je pa to zaželeno, še posebej, če si ustanovitelj, ministrstvo za kulturo, prizadeva, da agencija deluje po strokovnih merilih in ne po političnih ali interesnih. Dosedanji postopek sproža dvom v to.

K tej zgodbi, o kateri poročamo že več mesecev, je TV Slovenija dodala informacijo, da je Sebastjan Eržen že julija najel odvetniško pisarno za svetovanje pri razreševanju direktorice JAK-a. Obstaja tudi sum konflikta interesov. Pridobil sem nenavaden račun, ki ga je odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji prejšnji teden poslala JAK-u. Odvetniki agencijo bremenijo za storitve, ki jih je naročil ustanovitelj, deloma pa jih opravlja JAK sam. Račun v vrednosti 3629 evrov so izdali za sestankovanje z Erženom in eno od uradnic z ministrstva, za pisanje sklepa in telefonske pogovore o razrešitvi direktorice in celo za pisanje zapisnika seje. Renata Zamida, ki je v torek zadnji dan vodila agencijo:

Problematično je že to, da mora od trenutka, ko je svet izglasoval, da bodo predlagali mojo razrešitev ustanovitelju, ves postopek voditi ustanovitelj. Od julija naprej, ko so ustanovitelju to tudi predlagali, je še toliko bolj nerazumljivo, kakšna svetovanja so v zvezi s tem za predsednika sveta morala še potekati.

Renata Zamida še dodaja, da so za mnenje že zaprosili računsko sodišče.

Zlatana Čordića izbrisali iz razvida samozaposlenih

Kulturno ministrstvo je presenetilo še z eno potezo. Glasbenik Zlatan Čordić – Zlatko je na družabnem omrežju objavil, da je od ministrstva za kulturo prejel odločbo, da ga brišejo iz razvida samozaposlenih v kulturi.

Ministrstvo je v odločbo zapisalo, da je Zlatan Čordić v zadnjem letu bistven del svojega ustvarjalnega časa namenjal dejavnostim, ki niso povezane s kulturno dejavnostjo, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Kot vemo, je Čordić dejaven kot protivladni protestnik, na kar očitno meri odločba, pri čemer moram tudi sam ostro obsoditi nekatera njegova dejanja: napad na stanovskega kolega snemalca na enem od protestov in nadlegovanje direktorja NIJZ v vlogi samooklicanega novinarja. Toda te njegove dejavnosti niso razlog za izbris iz razvida, opozarja Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.
Samozaposleni v kulturi lahko poleg svoje dejavnosti - Zlatko je letos denimo izdal novo zgoščenko – prosto razpolaga s časom in tudi protestira. Toda v odločbi še piše, da dejavnosti osebe, ki so hkrati lahko tudi protipravna dejanja, ne morejo uživati posebnega statusa na podlagi samozaposlenih v kulturi. Tadej Meserko:

Če ima oseba kakršnekoli sodne spore, da je v predkazenskem postopku, to ne more vplivati status samozaposlenega v kulturi. To je še ena fabricirana argumentacija, ki ne zdrži presoje.

Kot še dodaja Meserko, je odločba nevaren precedens kaznovanja samozaposlenih v kulturi; Zlatan Čordić pa je sporočil, da se bo nanjo pritožil in poiskal pravno varstvo.


21.09.2021

Naj bo kvir!

Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru še ni bilo tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji, kot je razstava Naj bo kvir! v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost, je v spremnem besedilu zapisal kustos Sarival Sosič, ki je razstavo oblikoval v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Branetom Mozetičem. »Vprašanje, zakaj LGBTQI+ umetnost, poslušamo znova in znova in zveni nekako tako: »Je sploh še smiselno govoriti o LGBTQI+ umetnosti? Ta sploh obstaja? Čemu te nenehno množeče se črke? Se jim v štiridesetih letih od dekriminalizacije homoseksualnosti ni uspelo prilagoditi na enakopravnost?« Tako svojo spremno študijo, ki bo objavljena v katalogu razstave, začne Domen Ograjenšek, ki razloži, zakaj je tem vprašanjem pomembno posvečati pozornost, razmišlja pa tudi, ali je mogoče v LGBTQI+ oziroma kvir umetnosti zaznati kakšne specifike.


17.09.2021

Slofest

Vsebine Programa Ars


17.09.2021

Velenjica pesniškemu subjektu neučakane geste

Miklavž Komelj je dobitnik Velenjice - čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. "Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da 'nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja' – in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njem ne bi bilo tovrstne poezije." (Iz utemeljitve osrednje nagrade za pesnika Miklavža Komelja)


16.09.2021

Rožančevo nagrado prejme Robert Simonišek

Esej kot oblika mišljenja in upovedovanja sveta je v dobi poplave mnenj in konstruktov dragocena literarno sredstvo za oblikovanje kritičnega mišljenja, ki ponuja družbi nove poti. Kulturno društvo Marjana Rožanca je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Prejel jo je Robert Simonišek za knjigo Pejsaži - sanjati na soncu.  Tri desetletja nagrade Marjana Rožanca kažejo, da nagrajenci tudi kasneje odločno stopijo v javni prostor, kjer puščajo odločne sledi. Žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, je poleg Simoniška nominirala še Vesno Milek za knjigo Ogledala, Marka Pavliho za delo Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila, Marcela Štefančiča za Slovenski sen in Uršo Zabukovec za knjigo Levo oko, desno oko.


16.09.2021

SPOT Arsova lastovka - čestitka

Vsebine Programa Ars


15.09.2021

Podelitev Arsove lastovke

Naslov zmagovalne zgodbe je Violina in žiletke, na slavnostni prireditvi pa razkrivamo še avtorja besedila in avtorje drugih izbranih zgodb. Zmagovalno zgodbo interpretirajo priznani dramski igralci Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Dogodek povezujeta Maja Moll in Aleksander Golja, pospremi pa ga koncert tria LJD Ensemble z novo skladbo Milka Lazarja Simple pieces.


15.09.2021

Arsova lastovka v rokah Davorina Lenka

Na jubilejnem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Davorin Lenko, pisatelj, ki je do zdaj napisal dve knjigi kratkih zgodb: Postopoma zapuščati Misantropolis in Psihoporn in dva romana: Telesa v temi in Bela pritlikavka. Za Telesa v temi je dobil avtor nagrado Kresnik za najboljši roman leta 2013, njegova peta knjiga izide še letos. Violina in žiletke je lapidarno napisana zgodba o skrajnje mučnem praznovanju božiča.


13.09.2021

Ars teatralis: literarni večer Odrešenje in onkraj

Literarni večer Ars teatralis je tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika. Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja. Dramaturški koncept sta zasnovala kot uprizarjanje bralne vaje – neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali so Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko sta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu. Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oblikovanje grafike: Andrej Pisani, Sintesi Hub


13.09.2021

SPOT Arsova lastovka

Vsebine Programa Ars


10.09.2021

Koncert Zbora Tenebrae

Zbor Tenebrae prav letos zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Velja za enega najuglednejših vokalnih sestavov na svetu, v svojem poustvarjalnem delu pa posega po raznovrstnem repertoarju, ki sega vse od 16. stoletja do sodobnih del. Tako bo tudi tokrat ponudil program, imenovan Hvalospev nebeške lepote, ki je razpet med deli Thomasa Tallisa, Antonia Lottija, Gregoria Allegrija in drugih starih mojstrov v prvem delu koncerta ter zborovskimi stvaritvami pretežno angleških skladateljev v drugem. Nigel Shor, umetniški vodja in ustanovitelj zbora, je misli o programski zasnovi na kratko strnil takole: »Program zrcali moje okolje in okolja mojih pevcev. Številni smo namreč začeli kot otroci peti v cerkvenih in katedralnih zborih. Pojemo precej renesančnih del, tudi sodobno, romantično in viktorijansko glasbo. Naš program je eklektičen: tak, kot bi v njem zbrali naša najljubša dela. Izbrane skladbe pojemo že vrsto let, dobro jih poznamo, zato vse teče kot namazano – čeprav skočimo iz renesanse v 19. in 20. stoletje. Pravzaprav so vsa izbrana dela – moje najljubše skladbe.« Drugi, skoraj v celoti angleško obarvani del koncerta, bo tako v znamenju vokalne glasbe Williama Harrisa, Johna Tavenerja, Jonathana Harveyja, Boba Chilcotta, Richarda Rodneyja Benneta in Erica Whitacreja. Koncert zbora Tenebrae, ki se bo v Slovenski filharmoniji začel ob 16. uri, lahko spremljate tudi v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS.


10.09.2021

Iskra Delta odpira svoja vrata v mnoštvo različnih prihodnosti

34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.


10.09.2021

Arsova lastovka

V sredo, 15. septembra 2021, bo na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna prireditev ob 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Ob tej priložnosti bo prvič podeljena nagrada Arsova lastovka.


10.09.2021

Arsova lastovka

Vsebine Programa Ars


10.09.2021

Literarni večer Odrešenje in Onkraj – neposredni prenos

V ponedeljek ljubitelje književnosti, glasbe in radia čaka prav poseben dogodek. Literarni večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Odrešenje in onkraj smo tokrat posvetili 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Neposredni prenos iz cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu bo ob 20. uri na programu Ars in na Radiu Trst A, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi v spletnem videoprenosu.


Stran 41 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov