Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Račun v vrednosti 3.629 evrov so izdali za sestankovanje z Erženom in eno od uradnic z ministrstva, za pisanje sklepa in telefonske pogovore o razrešitvi direktorice in celo za pisanje zapisnika seje.
Kulturno ministrstvo je v zadnjih dneh dejavno na področju kadrovanja v institucijah, ki sodijo njegovo domeno, in tudi glede odločanja o posameznih primerih samozaposlenih v kulturi. Po predčasni razrešitvi direktorice Renate Zamida je pred dnevi spremenilo ustanovni akt Javne agencije za knjigo, tako da agencijo lahko vodi oseba, ki nima treh let vodstvenih izkušenj s področja dela agencije.
Ministrstvo je ustanovni akt spremenilo, da bi lahko za začasno vodenje agencije postavilo svojega človeka, revizorja Sebastjana Eržena, ki ga je že imenovalo v svet agencije. Mandat vršilca dolžnosti začne v sredo, za največ šest mesecev. Treba je dodati, da odslej ni nujno, da agencijo vodi oseba z večletnimi vodstvenimi izkušnjami s področja agencije, je pa to zaželeno, še posebej, če si ustanovitelj, ministrstvo za kulturo, prizadeva, da agencija deluje po strokovnih merilih in ne po političnih ali interesnih. Dosedanji postopek sproža dvom v to.
K tej zgodbi, o kateri poročamo že več mesecev, je TV Slovenija dodala informacijo, da je Sebastjan Eržen že julija najel odvetniško pisarno za svetovanje pri razreševanju direktorice JAK-a. Obstaja tudi sum konflikta interesov. Pridobil sem nenavaden račun, ki ga je odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji prejšnji teden poslala JAK-u. Odvetniki agencijo bremenijo za storitve, ki jih je naročil ustanovitelj, deloma pa jih opravlja JAK sam. Račun v vrednosti 3629 evrov so izdali za sestankovanje z Erženom in eno od uradnic z ministrstva, za pisanje sklepa in telefonske pogovore o razrešitvi direktorice in celo za pisanje zapisnika seje. Renata Zamida, ki je v torek zadnji dan vodila agencijo:
Problematično je že to, da mora od trenutka, ko je svet izglasoval, da bodo predlagali mojo razrešitev ustanovitelju, ves postopek voditi ustanovitelj. Od julija naprej, ko so ustanovitelju to tudi predlagali, je še toliko bolj nerazumljivo, kakšna svetovanja so v zvezi s tem za predsednika sveta morala še potekati.
Renata Zamida še dodaja, da so za mnenje že zaprosili računsko sodišče.
Kulturno ministrstvo je presenetilo še z eno potezo. Glasbenik Zlatan Čordić – Zlatko je na družabnem omrežju objavil, da je od ministrstva za kulturo prejel odločbo, da ga brišejo iz razvida samozaposlenih v kulturi.
Ministrstvo je v odločbo zapisalo, da je Zlatan Čordić v zadnjem letu bistven del svojega ustvarjalnega časa namenjal dejavnostim, ki niso povezane s kulturno dejavnostjo, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Kot vemo, je Čordić dejaven kot protivladni protestnik, na kar očitno meri odločba, pri čemer moram tudi sam ostro obsoditi nekatera njegova dejanja: napad na stanovskega kolega snemalca na enem od protestov in nadlegovanje direktorja NIJZ v vlogi samooklicanega novinarja. Toda te njegove dejavnosti niso razlog za izbris iz razvida, opozarja Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.
Samozaposleni v kulturi lahko poleg svoje dejavnosti - Zlatko je letos denimo izdal novo zgoščenko – prosto razpolaga s časom in tudi protestira. Toda v odločbi še piše, da dejavnosti osebe, ki so hkrati lahko tudi protipravna dejanja, ne morejo uživati posebnega statusa na podlagi samozaposlenih v kulturi. Tadej Meserko:
Če ima oseba kakršnekoli sodne spore, da je v predkazenskem postopku, to ne more vplivati status samozaposlenega v kulturi. To je še ena fabricirana argumentacija, ki ne zdrži presoje.
Kot še dodaja Meserko, je odločba nevaren precedens kaznovanja samozaposlenih v kulturi; Zlatan Čordić pa je sporočil, da se bo nanjo pritožil in poiskal pravno varstvo.
Račun v vrednosti 3.629 evrov so izdali za sestankovanje z Erženom in eno od uradnic z ministrstva, za pisanje sklepa in telefonske pogovore o razrešitvi direktorice in celo za pisanje zapisnika seje.
Kulturno ministrstvo je v zadnjih dneh dejavno na področju kadrovanja v institucijah, ki sodijo njegovo domeno, in tudi glede odločanja o posameznih primerih samozaposlenih v kulturi. Po predčasni razrešitvi direktorice Renate Zamida je pred dnevi spremenilo ustanovni akt Javne agencije za knjigo, tako da agencijo lahko vodi oseba, ki nima treh let vodstvenih izkušenj s področja dela agencije.
Ministrstvo je ustanovni akt spremenilo, da bi lahko za začasno vodenje agencije postavilo svojega človeka, revizorja Sebastjana Eržena, ki ga je že imenovalo v svet agencije. Mandat vršilca dolžnosti začne v sredo, za največ šest mesecev. Treba je dodati, da odslej ni nujno, da agencijo vodi oseba z večletnimi vodstvenimi izkušnjami s področja agencije, je pa to zaželeno, še posebej, če si ustanovitelj, ministrstvo za kulturo, prizadeva, da agencija deluje po strokovnih merilih in ne po političnih ali interesnih. Dosedanji postopek sproža dvom v to.
K tej zgodbi, o kateri poročamo že več mesecev, je TV Slovenija dodala informacijo, da je Sebastjan Eržen že julija najel odvetniško pisarno za svetovanje pri razreševanju direktorice JAK-a. Obstaja tudi sum konflikta interesov. Pridobil sem nenavaden račun, ki ga je odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji prejšnji teden poslala JAK-u. Odvetniki agencijo bremenijo za storitve, ki jih je naročil ustanovitelj, deloma pa jih opravlja JAK sam. Račun v vrednosti 3629 evrov so izdali za sestankovanje z Erženom in eno od uradnic z ministrstva, za pisanje sklepa in telefonske pogovore o razrešitvi direktorice in celo za pisanje zapisnika seje. Renata Zamida, ki je v torek zadnji dan vodila agencijo:
Problematično je že to, da mora od trenutka, ko je svet izglasoval, da bodo predlagali mojo razrešitev ustanovitelju, ves postopek voditi ustanovitelj. Od julija naprej, ko so ustanovitelju to tudi predlagali, je še toliko bolj nerazumljivo, kakšna svetovanja so v zvezi s tem za predsednika sveta morala še potekati.
Renata Zamida še dodaja, da so za mnenje že zaprosili računsko sodišče.
Kulturno ministrstvo je presenetilo še z eno potezo. Glasbenik Zlatan Čordić – Zlatko je na družabnem omrežju objavil, da je od ministrstva za kulturo prejel odločbo, da ga brišejo iz razvida samozaposlenih v kulturi.
Ministrstvo je v odločbo zapisalo, da je Zlatan Čordić v zadnjem letu bistven del svojega ustvarjalnega časa namenjal dejavnostim, ki niso povezane s kulturno dejavnostjo, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Kot vemo, je Čordić dejaven kot protivladni protestnik, na kar očitno meri odločba, pri čemer moram tudi sam ostro obsoditi nekatera njegova dejanja: napad na stanovskega kolega snemalca na enem od protestov in nadlegovanje direktorja NIJZ v vlogi samooklicanega novinarja. Toda te njegove dejavnosti niso razlog za izbris iz razvida, opozarja Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.
Samozaposleni v kulturi lahko poleg svoje dejavnosti - Zlatko je letos denimo izdal novo zgoščenko – prosto razpolaga s časom in tudi protestira. Toda v odločbi še piše, da dejavnosti osebe, ki so hkrati lahko tudi protipravna dejanja, ne morejo uživati posebnega statusa na podlagi samozaposlenih v kulturi. Tadej Meserko:
Če ima oseba kakršnekoli sodne spore, da je v predkazenskem postopku, to ne more vplivati status samozaposlenega v kulturi. To je še ena fabricirana argumentacija, ki ne zdrži presoje.
Kot še dodaja Meserko, je odločba nevaren precedens kaznovanja samozaposlenih v kulturi; Zlatan Čordić pa je sporočil, da se bo nanjo pritožil in poiskal pravno varstvo.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov