Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov