Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov