Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11 izbranih, z duhom božičnega časa prežetih koncertov z vseh koncev Evrope in Kanade
Tretja decembrska nedelja je vsako leto rezervirana za praznik božične glasbe – Evroradijski božični dan. Ponudba je letos obsegala 14 koncertov iz Evrope in Kanade. Odbrali smo 11 najzanimivejših, v katerih se duh božičnega časa na različne načine kaže skozi prizmo starodavne in novejše, resne in popularne ter vokalne in instrumentalne glasbe. Vse do polnoči boste lahko spremljali koncerte iz Velike Britanije, Kanade, Islandije, Danske, Španije, Estonije, Slovenije, Finske, Nemčije, Latvije in Švedske. Razvrstili smo jih v dva obsežnejša sklopa: od 11:05 do 15:00 in od 16:00 do 23:45.
Glasbeno popotovanje začenjamo v dvorani Barbican v Londonu. Tam bodo pod vodstvom Boba Chilcotta nastopili vokalistka Katie Melua, saksofonistka Jess Gillam ter člani zbora BBC Singers in Koncertnega orkestra BBC.
V sporedu se bodo pretežno britanske klasične kolednice prepletale z nekoliko mlajšimi, tudi popularnimi božičnimi uspešnicami.
Nedelja ob 11.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Londona, Velika Britanija
Uro pozneje sledi »Baročna in tradicijska božična glasba iz petih ustanovnih skupnosti Montreala«. 8. decembra so v cerkvi Marijinega obiskanja v okrožju Sault-au-Récollet v Montrealu nastopili sopranistki Meredith Hall in Donna Kanerahtenha:wi Jacobs ter šestčlanska instrumentalna skupina La Nef pod vodstvom lutnjista in umetniškega vodje Sylvaina Bergerona.
Nedelja ob 12.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Montreala, Kanada
Tretji koncert posebnega dne bo prispevek Islandije. Ob 13. uri lahko prisluhnete Komornemu orkestru iz Reykjavika, ki je v koncertni hiši Harpa v prestolnici izvedel instrumentalna dela italijanskih baročnih mojstrov: Pergolesija, Vivaldija, Locatellija in Veracinija.
Nedelja ob 13.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Reykjavika, Islandija
Prvi sklop bo ob 14. uri zaokrožil Danski radio s koncertom »Moteti v adventu«. V cerkvi Sv. Trojice v Koebenhavnu bo v izvedbi vokalne skupine Theater of Voices pod vodstvom Paula Hillierja in organistke Yngvild Ruud zazvenela glasba Williama Byrda, Jana Pieterszoona Sweelincka, Thomasa Tallisa in Roberta Whitea.
Nedelja ob 14.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Koebenhavna, Danska
Po enournem predahu bomo posebni Božični dan Evroradia nadaljevali ob 16. uri s koncertom »Otroški svet« iz Barcelone. V tamkajšnjem Avditoriju so božično vzdušje z glasbo za otroški zbor in pihalni orkester poustvarili sopranistka Maria Hinojosa, Otroški zbor Veus in Mestni pihalni orkester iz Barcelone.
Nedelja ob 16.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Barcelone, Španija
Spored božičnega koncerta iz estonskega Talina, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa sestavljajo pa dela iz zakladnice baročne instrumentalne glasbe. Komorni orkester iz Talina ter violinist in umetniški vodja Florian Donderer bodo izvedli glasbo Arcangela Corellija, Unica Wilhelma Graafa van Wassenaerja in Johanna Sebastiana Bacha.
Nedelja ob 17.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Talina, Estonija
Ob 18. uri sledi prispevek naše radijske hiše. Radio Slovenija je kot zamenjavo za prvotno načrtovani in nato zaradi epidemioloških razmer odpovedani koncert mešanega zbora Glasbene matice in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bi morala prav danes v Cankarjevem domu izvesti Božični oratorij Huga Wolfa, v ponudbo posebnega Božičnega dne posredoval posnetek koncerta Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič. Spored koncerta, ki je potekal decembra leta 2014 v Slovenski filharmoniji, je prepletala ruska in ukrajinska pravoslavna glasba.
Nedelja ob 18.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Ljubljane, Slovenija
Finski radio že 26. leto zapored v okviru božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bosta nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen tričlanski spremljevalni ansambel, ki bosta izvajala raznovrstne božične skladbe. Prisluhnili jima boste lahko ob 19ih.
Nedelja ob 19.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Helsinkov, Finska
Uro pozneje bomo neposredno prenašali koncert Radia iz Kölna. V tamkajšnji cerkvi Sv. Trojice bodo zazvenele 3 božične kantate Georga Philippa Telemanna v izvedbi ansamblov Rheinische Kantorei in Das Kleine Konzert pod vodstvom Hermanna Maxa.
Nedelja ob 20.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Kölna, Nemčija
Ob 21. uri bo na vrsti prispevek Latvijskega radia – koncert v Rigi z glasbo domačina Ugisa Praulinša, ki ga je navdihnila renesančna glasba. Njegov projekt Pot luči bodo predstavili člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
Nedelja ob 21.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Rige, Latvija
Evroradijski božični dan bo ob 22.30 sklenil Švedski radio z jazzovsko obarvanim koncertom pozavnista Nilsa Landgrena in prijateljev, ki so leta 2017 nastopili v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Nedelja ob 22.30
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Stockholma, Švedska
11 izbranih, z duhom božičnega časa prežetih koncertov z vseh koncev Evrope in Kanade
Tretja decembrska nedelja je vsako leto rezervirana za praznik božične glasbe – Evroradijski božični dan. Ponudba je letos obsegala 14 koncertov iz Evrope in Kanade. Odbrali smo 11 najzanimivejših, v katerih se duh božičnega časa na različne načine kaže skozi prizmo starodavne in novejše, resne in popularne ter vokalne in instrumentalne glasbe. Vse do polnoči boste lahko spremljali koncerte iz Velike Britanije, Kanade, Islandije, Danske, Španije, Estonije, Slovenije, Finske, Nemčije, Latvije in Švedske. Razvrstili smo jih v dva obsežnejša sklopa: od 11:05 do 15:00 in od 16:00 do 23:45.
Glasbeno popotovanje začenjamo v dvorani Barbican v Londonu. Tam bodo pod vodstvom Boba Chilcotta nastopili vokalistka Katie Melua, saksofonistka Jess Gillam ter člani zbora BBC Singers in Koncertnega orkestra BBC.
V sporedu se bodo pretežno britanske klasične kolednice prepletale z nekoliko mlajšimi, tudi popularnimi božičnimi uspešnicami.
Nedelja ob 11.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Londona, Velika Britanija
Uro pozneje sledi »Baročna in tradicijska božična glasba iz petih ustanovnih skupnosti Montreala«. 8. decembra so v cerkvi Marijinega obiskanja v okrožju Sault-au-Récollet v Montrealu nastopili sopranistki Meredith Hall in Donna Kanerahtenha:wi Jacobs ter šestčlanska instrumentalna skupina La Nef pod vodstvom lutnjista in umetniškega vodje Sylvaina Bergerona.
Nedelja ob 12.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Montreala, Kanada
Tretji koncert posebnega dne bo prispevek Islandije. Ob 13. uri lahko prisluhnete Komornemu orkestru iz Reykjavika, ki je v koncertni hiši Harpa v prestolnici izvedel instrumentalna dela italijanskih baročnih mojstrov: Pergolesija, Vivaldija, Locatellija in Veracinija.
Nedelja ob 13.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Reykjavika, Islandija
Prvi sklop bo ob 14. uri zaokrožil Danski radio s koncertom »Moteti v adventu«. V cerkvi Sv. Trojice v Koebenhavnu bo v izvedbi vokalne skupine Theater of Voices pod vodstvom Paula Hillierja in organistke Yngvild Ruud zazvenela glasba Williama Byrda, Jana Pieterszoona Sweelincka, Thomasa Tallisa in Roberta Whitea.
Nedelja ob 14.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Koebenhavna, Danska
Po enournem predahu bomo posebni Božični dan Evroradia nadaljevali ob 16. uri s koncertom »Otroški svet« iz Barcelone. V tamkajšnjem Avditoriju so božično vzdušje z glasbo za otroški zbor in pihalni orkester poustvarili sopranistka Maria Hinojosa, Otroški zbor Veus in Mestni pihalni orkester iz Barcelone.
Nedelja ob 16.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Barcelone, Španija
Spored božičnega koncerta iz estonskega Talina, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa sestavljajo pa dela iz zakladnice baročne instrumentalne glasbe. Komorni orkester iz Talina ter violinist in umetniški vodja Florian Donderer bodo izvedli glasbo Arcangela Corellija, Unica Wilhelma Graafa van Wassenaerja in Johanna Sebastiana Bacha.
Nedelja ob 17.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Talina, Estonija
Ob 18. uri sledi prispevek naše radijske hiše. Radio Slovenija je kot zamenjavo za prvotno načrtovani in nato zaradi epidemioloških razmer odpovedani koncert mešanega zbora Glasbene matice in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bi morala prav danes v Cankarjevem domu izvesti Božični oratorij Huga Wolfa, v ponudbo posebnega Božičnega dne posredoval posnetek koncerta Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič. Spored koncerta, ki je potekal decembra leta 2014 v Slovenski filharmoniji, je prepletala ruska in ukrajinska pravoslavna glasba.
Nedelja ob 18.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Ljubljane, Slovenija
Finski radio že 26. leto zapored v okviru božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bosta nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen tričlanski spremljevalni ansambel, ki bosta izvajala raznovrstne božične skladbe. Prisluhnili jima boste lahko ob 19ih.
Nedelja ob 19.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Helsinkov, Finska
Uro pozneje bomo neposredno prenašali koncert Radia iz Kölna. V tamkajšnji cerkvi Sv. Trojice bodo zazvenele 3 božične kantate Georga Philippa Telemanna v izvedbi ansamblov Rheinische Kantorei in Das Kleine Konzert pod vodstvom Hermanna Maxa.
Nedelja ob 20.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Kölna, Nemčija
Ob 21. uri bo na vrsti prispevek Latvijskega radia – koncert v Rigi z glasbo domačina Ugisa Praulinša, ki ga je navdihnila renesančna glasba. Njegov projekt Pot luči bodo predstavili člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
Nedelja ob 21.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Rige, Latvija
Evroradijski božični dan bo ob 22.30 sklenil Švedski radio z jazzovsko obarvanim koncertom pozavnista Nilsa Landgrena in prijateljev, ki so leta 2017 nastopili v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Nedelja ob 22.30
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Stockholma, Švedska
Srednji vek še vedno prepogosto dojemamo kot temačen in intelektualno nazadnjaški. Umetnostna zgodovinarka Nataša Golob, zaslužna profesorica in dvojna doktorica, se vztrajno bori proti tem popačenim predstavam, tudi s svojimi knjižnimi deli, ki jih posveča rokopisom. Tako je nedavno izšla njena knjiga Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti, v kateri je kataloško obdelala rokopise in fragmente, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Srednjeveški rokopisni fond Narodne in univerzitetne knjižnice je največji tovrstni v Sloveniji in to bogastvo je tako obsežno, da je pravkar izdana knjiga šele za prvi del, sledili bosta namreč še dve knjigi. V prvem delu so prednost dobili neobjavljeni srednjeveški rokopisi in fragmenti, ki so danes ločeni od svojih prvotnih nosilcev – včasih gre le približno za noht velike ostanke, zato je bilo delo naše velike poznavalke srednjeveških rokopisov, skorajda detektivsko. Nataša Golob v dolgoletnem študiju srednjeveških rokopisov razkriva, da so naši kraji v srednjem veku bili intelektualno mnogo bolj bogati, kot si večina med nami predstavlja, zato želi pokazati množico vsebin, ki so bile tu navzoče. Knjiga srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti. Narodna in univerzitetna knjižnica 1. del je pravzaprav nadaljevanje pred nekaj leti začete serije Manuscripta et fragmenta, ki jo izdaja SAZU v sodelovanju z ustanovo, ki gradivo hrani. V tej seriji je leta 2018 izšla knjiga, v kateri je Nataša Golob obravnavala rokopisne fragmente, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Če v zbirki arhiva prevladujejo knjige s cerkveno in liturgično vsebino, je v NUKovi zbirki drugače. Vsebinsko tokrat prevladujejo trije sklopi: slovarska dela, pravne vsebine in pa knjige, vezane na antični čas. Pri tem avtorica opozarja tudi komentarje bralcev pred 500 ali več leti, ki so se v opombah ob besedilu v knjigah sklicavali na antične avtorje, kot na primer, »to pa je iz Aristotela«. Tukajšnja kulturna atmosfera v srednjem veku torej ni bila majhna in obrobna je ključno sporočilo knjige Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti, misel o lepem rokopisu iz dunajske šole pa je v nekaterih primerih treba nadomestiti z mislijo o šoli iz dežele Kranjske. Katalog predstavlja 63 rokopisnih enot, od tega 20 rokopisov ali delnih rokopisov in 43 enot fragmentov, to gradivo pa je po besedah Nataše Golob pomembno za odpiranje kašče spomina – vzpostavljanje dialoga s svojo kulturno in znanstveno zgodovino.
Minljivost človeškega življenja je pogosta tema v likovni umetnosti. Skozi stoletja so umetniki opozarjali nanjo s pomočjo različnih simbolov, antičnih mitov in zgodb. Lep primer je mit o nimfi Marpisi, ki se je morala odločiti med smrtnikom Idasom in bogom Apolonom, svojo izbiro pa pojasnila takole: »Ko bo minila lepota moje mladosti, me bo Apolon zapustil. Čar življenja pa je lepota vseh starostnih obdobij ob moškem, ki ga ljubiš.« Izbrala je smrtnega Idasa. Zanimiva pa je tudi zgodba o Babjem mlinu, kamor so možje pripeljali svoje stare žene ter jih vrgli v mlin iz katerega so prišle zopet mlade in lepe. Človeška želja po mladosti in lepoti pa je tema, ki je nedvomno aktualna tudi danes.
Minuli teden je minilo 77 let od edinstvenega športnega dogodka, ki se je v času vojne odvil v Cerknem. Na takrat osvobojenem ozemlju so namreč pripravili pravo partizansko zimsko olimpijado, na kateri so udeleženci tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. O partizanskih smučinah v Cerknem je že v 80. letih minulega stoletja napisal knjigo Marijan Masterl, zdaj pa so o dogodku posneli tudi dokumentarni film. Film Partizanske smučine Cerkno '45 režiserja in scenarista Dušana Moravca pripoveduje o športnem dogodku, ki se je v času vojne odvil v Cerknem in je bil edinstven v takratni okupirani Evropi. Pripravili so namreč pravo partizansko zimsko olimpijado na kateri so udeleženci tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih in to v času, ko so še nedaleč stran potekali boji ob koncu vojne. Dogodek je bil tudi nekakšna propagandna akcija. Trije zvočniki pred komando v Cerknem so obveščali o tem kaj se pripravlja, da bi se prireditve udeležilo čim več tekmovalcem so s posebno novico in vabilom na pot krenili kurirji. V Cerknem še vedno ohranjajo tradicijo in spomin na dogodek Partizanske smučine - Cerkno 45 na dogodek, ki je ljudi združil med vojno in jih povezuje tudi danes. Partizanske smučine Cerkno '45 je torej nov dokumentarni film scenarista in režiserja Dušana Moravca, producent in snemalec filma je Matjaž Mrak, z glasbo so ga sooblikovali Rok Šinkovec, ŽPZ Kombinat, Devetošolke mladinskega pevskega zbora OŠ Cerkno in Društvo godbenikov Cerkno. Nekaj avdio posnetkov iz filma pa je uporabljenih tudi v prispevku.
Jože Plečnik se je rodil, 23.1. 1872. Mesto njegove rojstne hiše označuje kamniti steber ob Slovenski cesti, poleg stanovanskega naselja Ferantov vrt. Plečnik kot otrok ni veliko obljubljal, bil naj bi len, ni se rad učil, tudi šolanje v gimnaziji je opustil. Nato je delal v očetovi mizarski delavnici in se izučil za umetnostnega mizarja. Odločilno je bilo njegovo srečanje z arhitektom Otom Wagnerjem, pri katerem je na Dunaju postal eden njegovih najboljših diplomantov. Bil je samosvoj, takšna je bila tudi njegova pot v arhitekturi. Med slovenskimi umetniki ga lahko postavimo ob bok Francetu Prešernu. Plečnikova dela so manj prisotna v širši slovenski zavesti kot pesnikova in ravno zato je vlada letošnje leto, ko mineva 150 let od njegovega rojstva, razglasila za Plečnikovo. Po vsej državi se bodo vse leto zvrstili dogodki, ki bodo osvetlili velikega arhitekta iz sodobnejše perspektive in ga približali širši javnosti. Na vrednost njegovih del nas lahko opomni tudi nedavni vpis na UNESCOV seznam svetovne in kulturne dediščine. Mojster je pač imel to vizijo, da naredi arhitekturo, ki bo prepoznavna tudi čez 500 let, je povedal arhitekt Janez Koželj. Foto: BoBo.
Na skrajnem severovzodu Portugalske govorijo mirandeščino. O rabi jezika, ki ga govori približno 25.000 ljudi, pričajo že pravne listine iz 12. stletja. Ste vedeli, da v Rovinju obujajo govorjenje istriotščine in imajo celo festival Istriotskog? Istriotščina se je po 7. stoletju oblikovala iz lokalnih latinskih narečij. Evropa je izjemno jezikovno bogat prostor. Odločno in velikopotezno to dokazuje dr. Klemen Jelinčič Boeta, ki je v edinstveni monografiji Jeziki in ljudstva Evrope zbral 212 gesel, od tega je 201 jezikovno geslo. Blaž Mazi
Včasih rečemo, da kdo ne more iz svoje kože, in kožo po večini res dojemamo kot nepremično ločnico med sabo in okoljem. Koža kot organ, ločnica, ščit, medij, metafora in milje je v ospredju fotografske razstave v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dela razkrivajo različne poglede nanjo, ki se nanašajo tako na njeno površino kot na njeno družbeno vlogo. O koži po večini razmišljamo kot o delu svoje podobe, manj pa imamo v mislih, da ob njeni pomoči doživljamo in zaznavamo zunanji svet. Tudi fotografija je medij, s katerim ključno oblikujemo svoje predstave o svetu in sebi, in morda jo lahko nekoliko primerjamo s kožo. Da je prav fotografija lahko tisti medij, v katerem je mogoče vzpostaviti razmerje med stikom in pogledom, kožo in podobo, menita tudi kuratorki razstave Koža Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj. Tako koža kot fotografija pa sta tudi nosilki spomina. Na to se navezuje Anne Noble, ki z makrofotografijami kocin vzbuja skoraj taktilne občutke. Koža je nekaj intimnega in bližnjega, odtujena od telesa pa hitro lahko postane vir nelagodja, kot se zgodi v projektu umetnice Karine-Sirkku Kurz, ki prikazuje motive, posnete med lepotnimi kirurškimi posegi. Telo pri plastični kirurgiji postane predmet modeliranja in oblikovanja, odstranjene dele telesa pa dojemamo kot nekaj odvečnega, tujega. Upodabljanje kože se je sčasoma tudi spreminjalo – v 20., še toliko bolj pa v 21. stoletju je postala samostojen motiv, ki razkriva intimno področje lastne strukture. Predstavljanje kože začne presegati žanr portretistike ter se naslanja na krajino, impresijo in abstrakcijo. O njej pa je treba razmišljati tudi v okviru današnjega pogleda na lepoto, ki ga v veliki meri ustvarjajo družbeni mediji. Ti tudi zaradi lahkotnosti manipuliranja z lastno podobo ustvarjajo nerealistične ideale. To je tema serije Radikalna lepota, v kateri umetnica Ewa Doroszenko digitalne podobe izkrivlja in razkroji vse do nerazpoznavnosti. Razstava Koža, ki je nastala v sodelovanju Cankarjevega doma in zavoda Membrana, bo na ogled še do 1. marca, spremlja pa jo tudi tematska številka revije Fotografija.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Od vode z ledenikov in gora je odvisnih 1,5 milijarde ljudi. Ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli v zadnjih 5000 letih. Ob 19. uri v Galeriji Jakopič v Ljubljani odpirajo mednarodno razstavo Taljenje. Podobe podnebnih sprememb, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure. Skozi dela 17 umetnikov in umetnic razkriva globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavov iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarja, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet. Cilj razstave je navdihniti in aktivirati ljudi po svetu, naj se dejavno ukvarjajo s problematiko ter se zavežejo, da bodo od politikov in oblasti zahtevali odgovorno okoljsko politiko, opozarja ustanovitelj in direktor organizacije Project Pressure Klaus Thymann.
17. januar je datum, na katerega je leta 1963 Robert Filliou, umetnik iz avantgardnega gibanja Fluxus izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Njegovo idejo praznovanja umetnosti že tradicionalno zaznamuje tudi evroradijska skupina Ars acustica z večerom kratkih zvočnih daril. V projektu redno sodeluje tudi program Ars Radia Slovenija., tokratno darilo pa bo povezalo avantgardistično naravo Rojstnega dne umetnosti z aktualno domačo ustvarjalnostjo. Tolkalec, eksperimentalni glasbenik Jaka Berger bo predstavil interpretacije izbora grafičnih partitur znamenite zbirke Razprava (Treatise, 1963–1967) britanskega skladatelja Corneliusa Cardewa. Berger svoje interpretacije teh nenavadnih grafičnih spodbud za glasbeno igro razvija že preko desetletje. Svoje izvajanje Cardewa je predstavljal na vrsti nastopov ter na dveh ploščah. Drugo, Breakfast With Cardew, je izdal ob koncu lanskega leta. Nocojšnji nastop bo sledil zasnovi izvedb s te najnovejše glasbenikove plošče.
Neveljaven email naslov