Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11 izbranih, z duhom božičnega časa prežetih koncertov z vseh koncev Evrope in Kanade
Tretja decembrska nedelja je vsako leto rezervirana za praznik božične glasbe – Evroradijski božični dan. Ponudba je letos obsegala 14 koncertov iz Evrope in Kanade. Odbrali smo 11 najzanimivejših, v katerih se duh božičnega časa na različne načine kaže skozi prizmo starodavne in novejše, resne in popularne ter vokalne in instrumentalne glasbe. Vse do polnoči boste lahko spremljali koncerte iz Velike Britanije, Kanade, Islandije, Danske, Španije, Estonije, Slovenije, Finske, Nemčije, Latvije in Švedske. Razvrstili smo jih v dva obsežnejša sklopa: od 11:05 do 15:00 in od 16:00 do 23:45.
Glasbeno popotovanje začenjamo v dvorani Barbican v Londonu. Tam bodo pod vodstvom Boba Chilcotta nastopili vokalistka Katie Melua, saksofonistka Jess Gillam ter člani zbora BBC Singers in Koncertnega orkestra BBC.
V sporedu se bodo pretežno britanske klasične kolednice prepletale z nekoliko mlajšimi, tudi popularnimi božičnimi uspešnicami.
Nedelja ob 11.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Londona, Velika Britanija
Uro pozneje sledi »Baročna in tradicijska božična glasba iz petih ustanovnih skupnosti Montreala«. 8. decembra so v cerkvi Marijinega obiskanja v okrožju Sault-au-Récollet v Montrealu nastopili sopranistki Meredith Hall in Donna Kanerahtenha:wi Jacobs ter šestčlanska instrumentalna skupina La Nef pod vodstvom lutnjista in umetniškega vodje Sylvaina Bergerona.
Nedelja ob 12.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Montreala, Kanada
Tretji koncert posebnega dne bo prispevek Islandije. Ob 13. uri lahko prisluhnete Komornemu orkestru iz Reykjavika, ki je v koncertni hiši Harpa v prestolnici izvedel instrumentalna dela italijanskih baročnih mojstrov: Pergolesija, Vivaldija, Locatellija in Veracinija.
Nedelja ob 13.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Reykjavika, Islandija
Prvi sklop bo ob 14. uri zaokrožil Danski radio s koncertom »Moteti v adventu«. V cerkvi Sv. Trojice v Koebenhavnu bo v izvedbi vokalne skupine Theater of Voices pod vodstvom Paula Hillierja in organistke Yngvild Ruud zazvenela glasba Williama Byrda, Jana Pieterszoona Sweelincka, Thomasa Tallisa in Roberta Whitea.
Nedelja ob 14.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Koebenhavna, Danska
Po enournem predahu bomo posebni Božični dan Evroradia nadaljevali ob 16. uri s koncertom »Otroški svet« iz Barcelone. V tamkajšnjem Avditoriju so božično vzdušje z glasbo za otroški zbor in pihalni orkester poustvarili sopranistka Maria Hinojosa, Otroški zbor Veus in Mestni pihalni orkester iz Barcelone.
Nedelja ob 16.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Barcelone, Španija
Spored božičnega koncerta iz estonskega Talina, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa sestavljajo pa dela iz zakladnice baročne instrumentalne glasbe. Komorni orkester iz Talina ter violinist in umetniški vodja Florian Donderer bodo izvedli glasbo Arcangela Corellija, Unica Wilhelma Graafa van Wassenaerja in Johanna Sebastiana Bacha.
Nedelja ob 17.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Talina, Estonija
Ob 18. uri sledi prispevek naše radijske hiše. Radio Slovenija je kot zamenjavo za prvotno načrtovani in nato zaradi epidemioloških razmer odpovedani koncert mešanega zbora Glasbene matice in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bi morala prav danes v Cankarjevem domu izvesti Božični oratorij Huga Wolfa, v ponudbo posebnega Božičnega dne posredoval posnetek koncerta Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič. Spored koncerta, ki je potekal decembra leta 2014 v Slovenski filharmoniji, je prepletala ruska in ukrajinska pravoslavna glasba.
Nedelja ob 18.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Ljubljane, Slovenija
Finski radio že 26. leto zapored v okviru božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bosta nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen tričlanski spremljevalni ansambel, ki bosta izvajala raznovrstne božične skladbe. Prisluhnili jima boste lahko ob 19ih.
Nedelja ob 19.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Helsinkov, Finska
Uro pozneje bomo neposredno prenašali koncert Radia iz Kölna. V tamkajšnji cerkvi Sv. Trojice bodo zazvenele 3 božične kantate Georga Philippa Telemanna v izvedbi ansamblov Rheinische Kantorei in Das Kleine Konzert pod vodstvom Hermanna Maxa.
Nedelja ob 20.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Kölna, Nemčija
Ob 21. uri bo na vrsti prispevek Latvijskega radia – koncert v Rigi z glasbo domačina Ugisa Praulinša, ki ga je navdihnila renesančna glasba. Njegov projekt Pot luči bodo predstavili člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
Nedelja ob 21.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Rige, Latvija
Evroradijski božični dan bo ob 22.30 sklenil Švedski radio z jazzovsko obarvanim koncertom pozavnista Nilsa Landgrena in prijateljev, ki so leta 2017 nastopili v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Nedelja ob 22.30
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Stockholma, Švedska
11 izbranih, z duhom božičnega časa prežetih koncertov z vseh koncev Evrope in Kanade
Tretja decembrska nedelja je vsako leto rezervirana za praznik božične glasbe – Evroradijski božični dan. Ponudba je letos obsegala 14 koncertov iz Evrope in Kanade. Odbrali smo 11 najzanimivejših, v katerih se duh božičnega časa na različne načine kaže skozi prizmo starodavne in novejše, resne in popularne ter vokalne in instrumentalne glasbe. Vse do polnoči boste lahko spremljali koncerte iz Velike Britanije, Kanade, Islandije, Danske, Španije, Estonije, Slovenije, Finske, Nemčije, Latvije in Švedske. Razvrstili smo jih v dva obsežnejša sklopa: od 11:05 do 15:00 in od 16:00 do 23:45.
Glasbeno popotovanje začenjamo v dvorani Barbican v Londonu. Tam bodo pod vodstvom Boba Chilcotta nastopili vokalistka Katie Melua, saksofonistka Jess Gillam ter člani zbora BBC Singers in Koncertnega orkestra BBC.
V sporedu se bodo pretežno britanske klasične kolednice prepletale z nekoliko mlajšimi, tudi popularnimi božičnimi uspešnicami.
Nedelja ob 11.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Londona, Velika Britanija
Uro pozneje sledi »Baročna in tradicijska božična glasba iz petih ustanovnih skupnosti Montreala«. 8. decembra so v cerkvi Marijinega obiskanja v okrožju Sault-au-Récollet v Montrealu nastopili sopranistki Meredith Hall in Donna Kanerahtenha:wi Jacobs ter šestčlanska instrumentalna skupina La Nef pod vodstvom lutnjista in umetniškega vodje Sylvaina Bergerona.
Nedelja ob 12.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Montreala, Kanada
Tretji koncert posebnega dne bo prispevek Islandije. Ob 13. uri lahko prisluhnete Komornemu orkestru iz Reykjavika, ki je v koncertni hiši Harpa v prestolnici izvedel instrumentalna dela italijanskih baročnih mojstrov: Pergolesija, Vivaldija, Locatellija in Veracinija.
Nedelja ob 13.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Reykjavika, Islandija
Prvi sklop bo ob 14. uri zaokrožil Danski radio s koncertom »Moteti v adventu«. V cerkvi Sv. Trojice v Koebenhavnu bo v izvedbi vokalne skupine Theater of Voices pod vodstvom Paula Hillierja in organistke Yngvild Ruud zazvenela glasba Williama Byrda, Jana Pieterszoona Sweelincka, Thomasa Tallisa in Roberta Whitea.
Nedelja ob 14.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Koebenhavna, Danska
Po enournem predahu bomo posebni Božični dan Evroradia nadaljevali ob 16. uri s koncertom »Otroški svet« iz Barcelone. V tamkajšnjem Avditoriju so božično vzdušje z glasbo za otroški zbor in pihalni orkester poustvarili sopranistka Maria Hinojosa, Otroški zbor Veus in Mestni pihalni orkester iz Barcelone.
Nedelja ob 16.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Barcelone, Španija
Spored božičnega koncerta iz estonskega Talina, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa sestavljajo pa dela iz zakladnice baročne instrumentalne glasbe. Komorni orkester iz Talina ter violinist in umetniški vodja Florian Donderer bodo izvedli glasbo Arcangela Corellija, Unica Wilhelma Graafa van Wassenaerja in Johanna Sebastiana Bacha.
Nedelja ob 17.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Talina, Estonija
Ob 18. uri sledi prispevek naše radijske hiše. Radio Slovenija je kot zamenjavo za prvotno načrtovani in nato zaradi epidemioloških razmer odpovedani koncert mešanega zbora Glasbene matice in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bi morala prav danes v Cankarjevem domu izvesti Božični oratorij Huga Wolfa, v ponudbo posebnega Božičnega dne posredoval posnetek koncerta Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič. Spored koncerta, ki je potekal decembra leta 2014 v Slovenski filharmoniji, je prepletala ruska in ukrajinska pravoslavna glasba.
Nedelja ob 18.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Ljubljane, Slovenija
Finski radio že 26. leto zapored v okviru božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bosta nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen tričlanski spremljevalni ansambel, ki bosta izvajala raznovrstne božične skladbe. Prisluhnili jima boste lahko ob 19ih.
Nedelja ob 19.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Helsinkov, Finska
Uro pozneje bomo neposredno prenašali koncert Radia iz Kölna. V tamkajšnji cerkvi Sv. Trojice bodo zazvenele 3 božične kantate Georga Philippa Telemanna v izvedbi ansamblov Rheinische Kantorei in Das Kleine Konzert pod vodstvom Hermanna Maxa.
Nedelja ob 20.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Kölna, Nemčija
Ob 21. uri bo na vrsti prispevek Latvijskega radia – koncert v Rigi z glasbo domačina Ugisa Praulinša, ki ga je navdihnila renesančna glasba. Njegov projekt Pot luči bodo predstavili člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
Nedelja ob 21.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Rige, Latvija
Evroradijski božični dan bo ob 22.30 sklenil Švedski radio z jazzovsko obarvanim koncertom pozavnista Nilsa Landgrena in prijateljev, ki so leta 2017 nastopili v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Nedelja ob 22.30
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Stockholma, Švedska
Naslovi treh nagrajenih zgodb natečaja so že nekaj časa znani, na slovesnem dogodku v Studiu 26 Radia Slovenija pa bomo razkrili še avtorje besedil. Dogodek bo pospremila glasba v interpretaciji Klemna Golnerja, zmagovalno zgodbo pa bomo slišali v interpretaciji Branka Jordana, Tadeja Piška in Line Akif. Letošnja strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten (predsednica), Tatjana Jamnik in Gašper Troha je izbirala med 734 zgodbami, kar je najvišje število v zgodovini natečaja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Minila so tri desetletja, odkar je Babica šla na jug. Vinci Vogue Anžlovar je medtem posnel več filmov in pri vseh šel z glavo skozi zid: zanje je zbiral sredstva v tujini, vmes pa se boril notranjimi demoni in opravljal raznolike službe. Njegova zadnja zaposlitev, preden je znova poprijel za režijsko taktirko, je bila vožnja taksija. Avgusta je padla prva klapa njegovega novega celovečerca Dedek gre na jug. Kot je povedal v pogovoru z Urbanom Tarmanom, gre ekipa znova z glavo skozi zid: kljub zamrznitvi javnega sofinanciranja s strani Filmskega centra oziroma kulturnega ministrstva, je filmska ekipa že imela deset snemalnih dni; producent Branislav Srdić pa je, da bi se snemanje vendarle začelo, celo dvignil kredit in zanj zastavil svojo hišo, garažo in kolo. Vinci Vogue Anžlovar pojasnjuje, kako je film Dedek gre na jug povezan z Babico.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v pogovoru s Teso Drev Juh govori o trenutni finančni situaciji, v kateri se je znašel slovenski film (in z njim njegovi ustvarjalci).
Prejšnjo soboto se je zaključil 77. Beneški filmski festival – na dogodku, na katerem ni bilo velikih ameriških produkcij kot je bilo v navadi v zadnjih letih, je vseeno zmagal ameriški film, in sicer intimna družbenokritična drama Nomadland (Dežela nomadov) režiserke Chloe Zhao, v kateri glavno vlogo odigra Frances McDormand. Več o letošnji Mostri v komentarju Ingrid Kovač Brus
Letošnjo nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev na Beneškem filmskem festivalu je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza. Lani je isto nagrado dobil film Corpus Christi poljskega cineasta Jana Komase. Film, katerega zgodba temelji na pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, si lahko zdaj ogledate v slovenski art kino mreži. Film je navdušil Gorazda Trušnovca.
V komediji Vojna z dedkom vlogo dedka igra Robert De Niro. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
V Mariboru so se začeli »Dnevi zaganjanja EKO 8«, tridnevno dogajanje, s katerim mariborska umetnostna galerija opominja na Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki ga bo po 15 letih premora znova organizirala v Mariboru. Zaradi nevarnosti virusne okužbe so večmesečno dogajanje prestavili na prihodnjo pomlad. Brigita Mohorič.
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Celoten pogovor z državno sekretarko Tino Bregant, ki je doktorirala iz nevropediatrije, lahko poslušate v oddaji Jezikovni pogovori. Vir fotografije: Pixabay
Neveljaven email naslov