Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V predzadnjem tednu leta pripravljamo program z mislijo na božič ter dan samostojnosti in enotnosti.
V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.
V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, kasneje so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.
V torek bo slavila priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.
Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada, Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. Gre za zgodbo z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik te umetnostni in literarni kritik John Updike. Kot smo Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju »Rabbitu« Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo spod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.
V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.
Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo obeležili s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu nasploh, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.
V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zabeležila literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je »eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha«.
Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom potem, ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno - o Črtomirovih »rojakih Slovencih« in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.
Ne glede na njihovo šibko kritično maso »bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ...,« še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka - v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: »da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo.« V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).
Literarne oddaje med 20. in 26. decembrom 2020
Nedelja, 20. december 2020
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro: Bertiejev božič
22.05 Literarni portret: Mary Oliver
23.50 Literarni nokturno: Vanja Pegan: Varilec in škržadPonedeljek, 21. december
23.50 Literarni nokturno: Pesmi o zimiTorek, 22. december
21.00 Literarni večer: Neža Maurer: ob 90. jubileju
23.50 Literarni nokturno: Več nizozemskih avtorjev: ZimaSreda, 23. december
11.05 Literarna matineja: Lirika in bivajoče – z dr. Branetom Senegačnikom o (lirski) poeziji
23.50 Literarni nokturno: John Updike: Božične karteČetrtek, 24. december
23.50 Literarni nokturno: Narte Velikonja: SvečaPetek, 25. december
23.50 Literarni nokturno: Stanko Janežič: Slovenske hvalniceSobota, 26. december
18.00 Izbrana proza: Edvard Kocbek: Narod ter Slovenci in politika
23.50 Literarni nokturno: Dominik Smole: Krst pri Savici
V predzadnjem tednu leta pripravljamo program z mislijo na božič ter dan samostojnosti in enotnosti.
V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.
V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, kasneje so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.
V torek bo slavila priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.
Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada, Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. Gre za zgodbo z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik te umetnostni in literarni kritik John Updike. Kot smo Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju »Rabbitu« Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo spod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.
V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.
Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo obeležili s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu nasploh, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.
V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zabeležila literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je »eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha«.
Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom potem, ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno - o Črtomirovih »rojakih Slovencih« in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.
Ne glede na njihovo šibko kritično maso »bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ...,« še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka - v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: »da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo.« V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).
Literarne oddaje med 20. in 26. decembrom 2020
Nedelja, 20. december 2020
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro: Bertiejev božič
22.05 Literarni portret: Mary Oliver
23.50 Literarni nokturno: Vanja Pegan: Varilec in škržadPonedeljek, 21. december
23.50 Literarni nokturno: Pesmi o zimiTorek, 22. december
21.00 Literarni večer: Neža Maurer: ob 90. jubileju
23.50 Literarni nokturno: Več nizozemskih avtorjev: ZimaSreda, 23. december
11.05 Literarna matineja: Lirika in bivajoče – z dr. Branetom Senegačnikom o (lirski) poeziji
23.50 Literarni nokturno: John Updike: Božične karteČetrtek, 24. december
23.50 Literarni nokturno: Narte Velikonja: SvečaPetek, 25. december
23.50 Literarni nokturno: Stanko Janežič: Slovenske hvalniceSobota, 26. december
18.00 Izbrana proza: Edvard Kocbek: Narod ter Slovenci in politika
23.50 Literarni nokturno: Dominik Smole: Krst pri Savici
Na slovenski Obali, kjer so pred nekaj tedni snemali tujo filmsko produkcijo z zvezdniškimi, oskarjevskimi imeni, se je še uradno odprl Festival slovenskega filma, njegova jubilejna 25. izdaja. V portoroškem Avditoriju in piranskem Gledališču Tartini ter v Razstavišču Monfort, ki je na pol poti med njima, se bo do nedelje odvrtel pregled najnovejše slovenske filmske produkcije. Otvoritveni večer je bil v znamenju naše igralske dive Milene Zupančič, ki je – kot prva med igralci in igralkami – prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Foto: Katja Goljat in Matjaž Rušt
Številni očitki krožijo v medijih. Kritičnost ministrice za kulturo Aste Vrečko v intervjuju za STA razumejo kot nezaupnico. Bassina tudi skrbi, kot pravi, stopnjevanje pritiska na vodstvo, vse od kar je Svet ministrstvu predlagal revizijo poslovanja za zadnjih deset let. Veliko je neresnic, poudarja Bassin, mediji naj bi se po njegovem na vodenje Moderne galerije odzivali na svojstven način, očitno torej pristransko. Oba z direktorjem priznavata slabe odnose med zaposlenimi in vodstvom. Tu so še očitki na račun nestrokovnosti vodenja – utemeljitev teh Bassin ni zaznal. Kot poudari, so nekateri zaposleni po odhodu prejšnje direktorice Zdenke Badovinac nasprotovali imenovanju kateregakoli novega vodstva. Vaupotič je izpostavil tudi očitke vodstvu o neodzivnosti v primeru razstave Nike Autor V Moderni galeriji, češ da ji niso izplačali le novih negovorjenih stroškov. Avtorica je bila prisotna in direktorja prekinila, naj preneha z lažmi, saj naj bi le zahtevala izplačilo s strani vodstva že potrjenega zneska. Ministrstvo za kulturo se na izjavi Bassina in Vaupotiča do 15. ure še ni odzvalo. Pa še: strokovni delavci so se v nedavnem javnem pismu distancirali od razstave Momental-mente v Moderni galeriji, del slovenskih slikark in slikarjev po izboru zunanjega kustosa Andreja Medveda. Ta jih je opremil z opisi, ki so jih označili za popreproščeno tolmačenje umetnosti, ki jo vrača v konservativno polje. Na te kritike so se odzvali v Zvezi društev likovnih umetnikov, vendar nekateri člani društev opozarjajo, da o pismu pred objavo niso bili obveščeni.
4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, v katerega se umešča naša zgodovina, so izdali že več monografij o Habsburžanih. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. Zakaj tak naslov? "Želeli smo pokazati, da ne govorimo o tujih vladarjih, temveč o zadnjem cesarju dinastije, ki je vladala tudi nam", odgovarja urednik monografije Gregor Antoličič. Karel I. Habsburški je spregledan morda tudi zato, ker so njegov čas in vladanje zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav. Monografija, ki je nastala ob stoti obletnici cesarjeve smrti, združuje prispevke več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, z njo pa želijo nagovoriti tudi laično javnost. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so predstavili v okviru okrogle mize z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, še pred tem pa se je z urednikom Gregorjem Antoličičem pogovarjala Iza Pevec. Foto: Iza Pevec in Wikipedia
Sekcija za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU sta že četrto leto zapored pred mednarodnim dnevom slovarjev pripravila številne dogodke. Predavanja prek svetovnega spleta so odstrla slovaropisni pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost. Precej različna so bila dopoldanska predavanja in predstavitve ob mednarodnem dnevu slovarjev, razprta med strokovne dileme in uporabniške izkušnje. Dvojezične slovarje je ob slovensko-češkem in češko-slovenskem slovaropisju zastopal češki jezikoslovec David Blažek, številne predstavitve novih terminoloških slovarjev so pokazale vso pestrost strokovne terminologije, ki jo preučujejo jezikoslovci, od turizma do na primer betonskih konstrukcij in šolskega in davčnega izrazja, za konec pa so preučili še uporabnost portala Franček v šolski rabi in jezikovne svetovalnice za pravopisno rabo. Slovarski teden z naslovom Slovarji včeraj, danes, jutri je pripravila Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev. Na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji so na programu gostje Kozma Ahačič, Matija Ogrin in Matej Šekli, petkova okrogla miza z vabljivim naslovom Slovar – čuvar, krmar, šušmar ali …car? Pa bo potekala v Atriju ZRC.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN je v Cankarjevem domu že desetič zapored podelil literarno nagrado Mira, s katero vsako leto opozarja na dosežke ženskih literarnih ustvarjalk. Letošnja nagrajenka Darinka Kozinc je zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink. V svojem raziskovanju in literarnih delih se ukvarja z življenjem in usodo žensk, ki so od druge polovice 19. stoletja iz Slovenije odhajale v Aleksandrijo, da bi z delom preživljale svoje družine. Komisija v opredelitvi izpostavlja, da je Darinka Kozinc s svojim delom rušila stereotipne podobe žensk v slovenski zgodovini, jih približala mlajšemu občinstvu ter osvetlila njihovo medsebojno pomoč. Ženski odbor s svojo nagrado skuša popraviti krivice, ki so še vedno prisotne v literarnem kanonu in v izobraževalnem sistemu. Hkrati opozarja tudi na neravnovesje pri podeljevanju nagrad ustvarjalkam. Nagrada Mira je zato izjemno pomembna, saj podeljuje glas še vedno preglašeni ženski besedi. Foto: Wikipedia
Ob Dnevu arhitektov Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podeli priznanja za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja v letu 2022. Vsako leto na ta dan poteka tudi strokovna konferenca, tokratna z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti. V luči soočanja s podnebnimi spremembami je konferenca v središče pozornosti postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja in v duhu iskanja rešitev poudarila sodelovanje med strokami kot eno najpomembnejših. Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti je poleg magistra Tomaža in Lene Krušec letošnja prejemnica platinastega svinčnika, za svoj krajinskoarhitekturni opus, zlati svinčnik za odlično izvedbo prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh, patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani, avtorice Maruše Zorec. Častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije sta letos postala magistrica Nina Granda in Tomaž Granda. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja. "Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova," so zapisali. Vir foto: MMC/Miran Kambič
11. oktobra se začenja Jesenska filmska šola v Slovenski kinoteki. O vrsti zanimivih tem v pogovoru z soorganizatorko šole Ano Šturm.
V Galeriji Vžigalica se je začetek tedna odprla šesta razstava v ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji, ki je tokrat posvečena Pomurju. Cikel, ki si je zadal povezovanje Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami tokrat prek ustvarjanja Društva prekmurske pobude ONEJ in trinajstih umetnikov, ki v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo, ne želi v ospredje postavljati arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, marveč raje ponuditi drugačen pogled na pomursko umetnost. S kuratorjem razstave Janijem Pirnatom se je v Galeriji Vžigalica pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Gregor Purgaj, "Velika zmaga")
»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Annie Ernaux slovi predvsem po avtobiografskem značaju svojih literarnih del. Pozornost bralske javnosti pa je pritegnila z romanom Mesto iz leta 1984, v katerem je raziskovala življenje v majhnem francoskem mestu, napetosti med družbenimi razredi in predvsem svoj odnos z očetom. Odlomek je za naše literarne oddaje prevedel Andrej Peric, ki ga je pred mikrofon povabil Gregor Podlogar. Foto: MMC/EPA
Nobelovo nagrado za književnost za leto 2022 prejme francoska književnica Annie Ernaux in sicer za »pogum in klinično ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« so ob razglasitvi pred nekaj urami pojasnili v imenu Švedske akademije.Literatura Annie Ernaux je izrazito avtobiografska, a prepredena z družbenimi temami. V ozadju je družbena, objektivna, zgodovinska resničnost, v ospredju pa osebne izkušnje, doživljanje in spomin nanje. Odnos s starši, najstniška leta, poroka, strastna ljubezen, očetova in materina smrt, rak, Alzheimer … vse to je našlo pot v njeno pisanje, vse je osebno in hkrati blizu marsikomu – Annie Eranux je priljubljena tako pri kritikih kot pri širšem bralstvu. V slovenščini je v prevodu Maide Alilović izšel le njen najbolj znani roman Leta. »Knjiga Leta skuša rešiti vse, kar smo v francoski družbi preživljali od druge svetovne vojne naprej, hkrati pa sem skušala rešiti svoje lastno življenje … Pomembno pri tem je, da obojega, se pravi svojega življenja in dogodkov ter sprememb v družbi, nisem hotela ločevati,« je Annie Ernaux ob izidu prevoda za Radio Slovenija povedala kolegici Tadeji Krečič. Annie Ernaux kljub svojim 82 letom še vedno piše, prav pred nekaj meseci je založba Gallimard izdala njen roman Mladenič. Foto: EPA
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je pozvala k ustreznemu financiranju slovenske avdiovizualne industrije. Kot so opozorili, sektor že od leta 2018, ko je bila prvič podana zaveza o povečanem financiranju Slovenskega filmskega centra na 11 milijonov evrov, zaman čaka na obljubljeno.
Festival stripa, ki vsako leto oktobra poteka v Kinu Šiška ter na drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod, je osrednji stripovski dogodek v slovenskem prostoru. Festival prinaša kopico stripovskih razstav, pogovorov, predavanj in delavnic, pa tudi program za otroke. V ospredju so priznani mednarodni gosti, med njimi nemški vizualni umetnik ATAK. V okviru festivala bo v Kinu Šiška potekal tudi tradicionalni stripovski sejem s pregledom letošnje stripovske letine in ponudbo izdaj domačih stripovskih založnikov ter obsejemskim dogajanjem, ki se bo zaključil s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta. Foto: Festival Tinta
Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu z geslom Mi – junaki svojega dela je zmagal performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića. V Beogradu so podelili dve veliki nagradi, drugo je prejela belgijska plesna predstava Vsak poskus se bo končal z upognjenimi telesi in polomljenimi kostmi s koreografijo Jana Martensa. Slovenski pa je bil tudi zadnji del festivala, saj si je občinstvo lahko ogledalo premiero avtorskega projekta Krize režiserja Žige Divjaka. Predstava je bila težko pričakovana. Srbski mediji so jo opisovali kot nenavadno, avantgardno, eksperiment, v katerem je osnovna materija surovi kapitalizem, četudi vsebinsko prevladuje ekološka ozaveščenost. Bitef/Jelena Janković
Dobitnik nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo je Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju. Zupanova zbirka je pesniška avtobiografija, pesnikov »osebni zemljevid« slovenske poezije in fenomena poezije »kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost«, so zapisali pri žiriji. Za ta osebni zemljevid pa je ključno Zupanovo branje slovenske poezije. Zupan je v 90-ih javno priznal, da ne bere slovenske poezije. Nato je to spremenil in počasi je začela nastajati njegova zbirka esejev, osebno srečanje pesnika s 15 slovenskimi pesniki, ki je tudi nekakšen priročnik za branje poezije. Foto: Urška Boljkovac
V ljubljanski Cukrarni predstavljajo samostojno razstavo Michelangela Pistoletta, enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja, ki je med drugim leta 2003 na beneškem bienalu prejel nagrado za življenjsko delo, njegova dela pa najdemo v zbirkah velikih galerij kot je newyorški Guggenheim. Velja za vodilnega predstavnika gibanja Arte Povera, ki se je v šestedesetih in sedemdesetih letih prejšnega stoletja upiralo ustaljenim vrednotam družbe, industrije, politike in umetnosti. Slika je okno v drug svet je veljalo nekoč. Ali pa, da nas nagovarja s svojstvenim likovnim jezikom. Michelangelo Pistoletto je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi zrcalnimi slikami to obrnil na glavo. Podobe oseb – najprej je šlo za njegov avtoportret - je spojil z odsevnim ozadjem in tako del njegovega umetniškega dela vsakič znova postanemo mi, ki to delo gledamo. "Takrat sem spoznal, da so del umetniškega dela tudi univerzum, prostor, čas in obiskovalec. Tako kot sem sam del umetniškega dela, je to postal tudi njegov gledalec. Nisem bil več sam, ni šlo več za mojo identiteto temveč za nas. Vsi so bili del moje identitete, moja identiteta pa del družbe." Tako pove Michelangelo Pistoletto, ki se na razstavi z naslovom Četrta generacija v Cukrarni predstavlja s svojimi ključnimi deli, poudarek pa je na njegovem temnem obdobju iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med tedanjim in današnjim časom, obremenjenim z vojno in ekološko krizo, namreč vidi več vzporednic: "Zdaj smo ponovno v temi in ta razstava kaže na to, zato je pomembna. Moja dela iz osemdesetih so zdaj zelo sodobna. A optimistično se sprašujem ali bomo lahko po koncu tega obdobja znova videli svetlobo." Pistoletto sicer velja za ključnega predstavnika gibanja Arte povera, ki se je, kot pravi sam, osredotočalo na bistveno in bilo v tem radikalno. In prepričan je, da ostaja radikalno in relevantno še danes. Foto: Iza Pevec
Razstava Momental-mente: žive slike v Moderni galeriji v Ljubljani združuje najnovejša dela sedemnajstih slovenskih slikark in slikarjev. Dela za razstavo je izbral kustos Andrej Medved, ki meni, da je sodobno slovensko slikarstvo v izvrstni formi. Foto: Mitja Konić, Amor Fati, 2016. Olje na platnu, 300 × 400 cm. Foto: Mitja Konić5 / 5
V Beogradu se je začel gledališki festival Bitef. Med devetimi predstavami v tekmovalnem programu sta tudi dve slovenski predstavi, obe koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske. Pod predstavo Solo, ki je bila premierno uprizorjena lani, se režijsko podpisuje Nina Rajić Kranjac, druga predstava Krize režiserja Žige Divjaka pa bo na Bitefu doživela premiero. O zastopanosti slovenskih umetnikov in drugih poudarkih letošnje izdaje Bitefa pa več Boštjan Anžin. FOTO: detajl fotografije Žige Divjaka iz predstave Krize
"Kako biti in ostati etičen?" je vprašanje, ki ga bo ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga zastavljala predstava "Zaprta študija. New constructive ethics" v Prešernovem gledališču Kranj. Drama Ivana Viripajeva v formi intervjujev treh intelektualcev razkriva njihova prepričanja ter neskladja med poklicnimi stališči in zasebnimi življenji. "Lahko bi rekli, da tekst poskuša obsoditi spone kapitalizma, neokolonialnih zasužnjevanj tretjega sveta in vse pogubnejših podnebnih katastrof za človeka in celotno Zemljo ter v istem hipu odgovor zaupati vrhu treh znanstvenikov 21. stoletja, ki ob preučevanju človeške evolucije (in nasprotno, zakaj se dogaja zaviranje le-te) razvijejo tezo, da so človeški možgani vnaprej biološko determinirani," je o predstavi zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac. Foto: Nada Žgank, vir: FB stran Prešernovo gledališče Kranj
V četrtek, 22. septembra, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela mednarodna filozofska konferenca z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti, ki jo bo sklenilo predavanje sodobnega ameriškega filozofa Erica Santnerja. Poleg njega so se na konferenci že predstavili številni ugledni in mednarodno priznani filozofi, tako domači kot tudi tuji, med katerimi najbolj izstopa Slavoj Žižek. Kot je v knjižici povzetkov zapisal dr. Mladen Dolar, idejni pobudnik konference, sega vprašanje gospodarja na začetek naše kulture, človeško zgodovino pa je gospodar preganjal tisočletja, se kazal skozi vedno nove oblike in postavljal vedno nove uganke. A filozofi in filozofinje na mednarodni filozofski konferenci Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti se posvečajo predvsem problemom novih podob Gospodarja, povezanih s sedanjim časom. Konferenca je posvečena aktualnemu pretresanju Heglove misli, naslov namreč napeljuje na slovito dialektiko gospodarja in hlapca iz njegovega dela Fenomenologija duha. Eden od vrhuncev konference je bil četrtkov nastop Slavoja Žižka v polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Potrebno je omeniti, da je Žižek o gospodarju že pisal in nekje izpostavil, da marksistično branje dialektike gospodarja in hlapca spregleda, da je gospodar »nazadnje izmislek hlapca« […] in »hlapec se osvobodi gospodarja šele, ko izkusi, kako je bil gospodar le utelešenje samoblokade njegove lastne želje«. V tokratnem predavanju z naslovom Čigav služabnik je gospodar? pa se je navezal na konkretni politični primer: »Najbolj vidna oblika vrnitve potlačenega, je obscen gospodar – nov lik, morda lik freudovskega praočeta. Nekoč tradicionalna avtoriteta izgublja svoj bistveno moč, ker se k njej ni več mogoče vrniti. Vse te vrnitve k tradicionalni avtoriteti so postmoderne prevare. Ali Donald Trump uteleša tradicionalne vrednote? Ne, nikakor, njegov konservatizem je postmoderna predstava, gromozanski egotrip. Z opolzkimi igranjem na tradicionalne vrednote, pomešane z javnimi nespodobnostmi, je bil Donald Trump ultimativen postmodernistični predsednik. In če primerjamo Trumpa na primer z Bernijem Sandersom, je Trump najbolj izrazit postmodernistični politik, Sanders pa staromoden moralist. In zaradi tega je današnja levica oziroma to, kar je od nje še ostalo, v težavah.« Ob tem je Žižek na koncu še opozoril na pomen Heglove misli, ki nas uči, da se ideje lahko ponesrečijo, a se bodo morda naslednjič posrečile. In zato po njegovem prihaja čas Heglove misli. Foto: Gregor Podlogar
Neveljaven email naslov