Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V predzadnjem tednu leta pripravljamo program z mislijo na božič ter dan samostojnosti in enotnosti.
V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.
V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, kasneje so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.
V torek bo slavila priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.
Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada, Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. Gre za zgodbo z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik te umetnostni in literarni kritik John Updike. Kot smo Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju »Rabbitu« Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo spod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.
V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.
Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo obeležili s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu nasploh, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.
V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zabeležila literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je »eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha«.
Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom potem, ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno - o Črtomirovih »rojakih Slovencih« in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.
Ne glede na njihovo šibko kritično maso »bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ...,« še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka - v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: »da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo.« V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).
Literarne oddaje med 20. in 26. decembrom 2020
Nedelja, 20. december 2020
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro: Bertiejev božič
22.05 Literarni portret: Mary Oliver
23.50 Literarni nokturno: Vanja Pegan: Varilec in škržadPonedeljek, 21. december
23.50 Literarni nokturno: Pesmi o zimiTorek, 22. december
21.00 Literarni večer: Neža Maurer: ob 90. jubileju
23.50 Literarni nokturno: Več nizozemskih avtorjev: ZimaSreda, 23. december
11.05 Literarna matineja: Lirika in bivajoče – z dr. Branetom Senegačnikom o (lirski) poeziji
23.50 Literarni nokturno: John Updike: Božične karteČetrtek, 24. december
23.50 Literarni nokturno: Narte Velikonja: SvečaPetek, 25. december
23.50 Literarni nokturno: Stanko Janežič: Slovenske hvalniceSobota, 26. december
18.00 Izbrana proza: Edvard Kocbek: Narod ter Slovenci in politika
23.50 Literarni nokturno: Dominik Smole: Krst pri Savici
V predzadnjem tednu leta pripravljamo program z mislijo na božič ter dan samostojnosti in enotnosti.
V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.
V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, kasneje so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.
V torek bo slavila priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.
Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada, Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. Gre za zgodbo z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik te umetnostni in literarni kritik John Updike. Kot smo Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju »Rabbitu« Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo spod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.
V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.
Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo obeležili s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu nasploh, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.
V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zabeležila literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je »eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha«.
Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom potem, ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno - o Črtomirovih »rojakih Slovencih« in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.
Ne glede na njihovo šibko kritično maso »bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ...,« še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka - v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: »da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo.« V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).
Literarne oddaje med 20. in 26. decembrom 2020
Nedelja, 20. december 2020
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro: Bertiejev božič
22.05 Literarni portret: Mary Oliver
23.50 Literarni nokturno: Vanja Pegan: Varilec in škržadPonedeljek, 21. december
23.50 Literarni nokturno: Pesmi o zimiTorek, 22. december
21.00 Literarni večer: Neža Maurer: ob 90. jubileju
23.50 Literarni nokturno: Več nizozemskih avtorjev: ZimaSreda, 23. december
11.05 Literarna matineja: Lirika in bivajoče – z dr. Branetom Senegačnikom o (lirski) poeziji
23.50 Literarni nokturno: John Updike: Božične karteČetrtek, 24. december
23.50 Literarni nokturno: Narte Velikonja: SvečaPetek, 25. december
23.50 Literarni nokturno: Stanko Janežič: Slovenske hvalniceSobota, 26. december
18.00 Izbrana proza: Edvard Kocbek: Narod ter Slovenci in politika
23.50 Literarni nokturno: Dominik Smole: Krst pri Savici
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju Ivanu Štreklju, kakovostnem a spregledanem umetniku povojne generacije, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete, s katerimi si je reševal socialno stisko, pomemben del razstave so zato donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, koordinatorica je Aleksandra Rijavec, je zdaj izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner, z ilustracijami kretenj pa podprl gluhi akademski kipar mag. Nikolaj Vogel. Foto: Žiga Bratoš
Salzburške slavnostne igre imajo najobsežnejši program izmed vseh, saj zajema¬ vse zvrsti klasične glasbe – tudi opero in gledališče. Številčno gledano noben drug festival ne presega obsega programa v Salzburgu. Na to so zelo ponosni in vse mesto živi za festival. Letošnji festival bo trajal 45 dni, obiskovalcem pa ponujajo več kot 160 dogodkov na 17-ih različnih prizoriščih. Kar zadeva simfonični program, ne moremo spregledati koncertov Dunajskih filharmonikov, ki že tradicionalno gostujejo na Salzburških slavnostnih igrah. V gledališkem delu programa ne moremo mimo Slehernika Huga von Hofmannsthala, ki so ga od leta 1920 uprizorili že več kot 700-krat. Tudi letos je bila to predstava ob odprtju festivala. Operno podobo festivala pa je oblikovalo enajst naslovov. Premierno so uprizorili Grad vojvode Sinjebradca Béle Bartóka in Igro ob koncu časa Carla Orffa kot diptih, Triptih Giacoma Puccinija in Katjo Kabanovo Leoša Janáčka, koncertno so izvedli Lucio di Lammermoor Gaetana Donizettija in komorno opero Jakob Lenz Wolfganga Rihma ter ponovili Mozartovo Čarobno piščal, Rossinijevega Seviljskega brivca in Verdijevo Aido. Jutri, predzadnji dan festivala, bodo uprizorili Aido, v sredo, 31. avgusta, pa bo na vrsti zadnje dejanje letošnjih Slavnostnih iger v Salzburgu – to bo nastop Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha s solistko Anne-Sophie Mutter in dirigentom Manfredom Honeckom. Fotografija Salzburga: Pixabay
Ex-tempore Piran je eden pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri. Prepoznaven je po svojem tekmovalnem značaju in dolgi tradiciji, organizirajo ga Obalne galerije. V Galeriji Hermana Pečariča so na ogled najnovejša platna in prostorska instalacija Klavdije Jeršinovec, lanskoletne prejemnice nagrade Mladi. Njena razstava z naslovom Morje, sonce, srce je eden od izstopajočih spremljevalnih dogodkov, ki se bodo v prihodnjih dneh zvrstili v okviru slikarskega srečanja. Kot običajno se bodo za nagrade potegovali tako akademski umetniki kot ljubitelji slikarstva iz Slovenije in od drugod, predvsem iz sosednjih držav. Nagrade so vezane na tradicionalne teme ex-tempora, denimo Piran, ljubezen, morje, soline, istrska pokrajina. Nekaj je tudi novih. Podelila jih bo mednarodna strokovna žirija, ki jo letos sestavljajo direktor beneške akademije lepih umetnosti Riccardo Caldura, rusko-slovenski umetnik Vadim Fiškin ter Jerica Ziherl, hrvaška likovna kritičarka in kustosinja Muzeja Lapidarium v Novigradu. Opravili bodo tudi izbor del letošnjega ex-tempora za razstavi v piranski mestni galeriji in portoroškem Monfortu. Odprli ju bodo v soboto, ko se bo letošnje piransko slikarsko srečanje zaključilo s slavnostno podelitvijo nagrad. Foto vir: Obalne galerije
Izjemno zahtevno in z gospodarskega vidika zanimivo jeklo, ki ga izdelujejo na Koroškem je na novi razstavi v galeriji Ravne postalo umetniško delo. Razstava Industrija jekla prinaša kose orodnega jekla, tudi takega, ki ga na Koroškem izdelujejo za potrebe izjemno zahtevne letalske industrije. Jeklene odkovke je s pomočjo razvojnih inženirjev Sij Metala Ravne umetnik Tobias Putrih iztrgal iz proizvodnega procesa in jih spremenil v umetniška dela. Že sama postavitev jeklenih odkovkov je bila tudi za snovalce razstave velik zalogaj. Premagali so ga s pomočjo inženirjev in jeklene kose nameščali z magneti. Ravne slovijo kot mesto Forma vive. Kipar Tobias Putrih je zato v to koroško gospodarsko središče že vpet in sicer s stanovanjskim modusom R v naselju Javornik. Z razstavo Industrija jekla so poudarili 400 letno tradicijo železarstva in se po drugi strani navezali ravno na Forma vivo Ravne, ki prinaša 36 jeklenih skulptur v mestu in okolici. Foto: Galerija Ravne
V sklopu 70. festivala Ljubljana bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil zakonski par – sopranistka Anna Netrebko in tenorist Jusif Ejvazov – ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Michelangela Mazze. Foto: EPA
Z branjem poezije, razstavo in glasbo se je v ponedeljek začel že šestindvajseti festival Dnevi poezije in vina. Na njem je v tem tednu nastopilo 20 pesnic in pesnikov iz 10 držav. Glavnina dogajanja se dogaja na Ptuju. Tam lahko nocoj ob 20:30 na Mestni tržnici poslušate poezijo petih pesnikov, pol ure pred polnočjo pa se festival zaključuje z zabavo v kavarni Bodi. V ospredju letošnjih Dnevov poezije in vina so bili častni gostje, pesnici Chus Pato, avtorica odprtega pisma Evropi, in Carolyn Forché iz ZDA, ter poljski pesnik Tomasz Rożycki. FOTO: Na fotografiji Carolyn Forché bere pesmi na letošnjem festivalu na Ptuju VIR: FB Dnevi poezije in vina
V Mestni knjižnici Ljubljana je potekala mednarodna raziskovalna delavnica na temo Cenzura in samocenzura žensk. Predavateljice iz različnih evropskih univerz so govorile o zgodovini cenzure žensk in njihovem položaju v 19. stoletju. Strategije cenzure in samocenzure pisateljic in intelektualk pa so osvetlile tudi z vidika aktualnosti. Dogodka se je udeležila Tita Mayer, kjer se je pogovarjala z vodjo projekta prof. dr. Katjo Mihurko Poniž s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Foto: Pixabay
Damijan Kracina je z razstavo 0,22 Galerijo DLUL prelevil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – na tleh, viseč v prostoru, v okenskih nišah … Prostor je predrugačen, naseljen s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? Vse to pomislimo ob novi postavitvi Damijana Kracine, ki se, kot je to zanj pogosto značilno, navezuje na kabinet čudes. To velja predvsem za prvi prostor galerije, v drugem pa se soočimo z vrtljivo biomorfno skulpturo in podobnimi risbami. Tudi risbe dojema kot skulpture, le da dvodimenzionalne, to igro pa je zdaj še nekoliko stopnjeval s postavitvijo risb v prostor. Vodilni motiv je tokrat arašid, ki ga je pritegnil zaradi svoje vsakdanjosti in zanimive oblike. Vendar pa arašid pri Damijanu Kracini seveda ni zares arašid, temveč se kot v nekakšnem evolucijskem zdrsu in čudni mutaciji spreminja v domišljijske oblike, oziroma se bližajo formam, ki jih kurator Jani Prinat opiše kot Heavy metal bio grisaille bitja, ki imajo tendenco, da se, ko razvijejo svojo najbolj učinkovito prilagodljivo obliko, maščujejo človeštvu, ki jih je pripeljalo do te točke. Foto: Damijan Kracina, Body, patiniran mavec, 2022, vir: Galerija DLUL
V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenila osma edicija mednarodnega festivala kratkega filma FeKK, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot referenčni festival za prikaz najnovejše kratkometražne produkcije iz držav nekdanje Jugoslavije oziroma balkanskega polotoka.
20. 8. je umrl priznani slovenski umetnik Roman Uranjek. Leta 1961 v Trbovljah rojeni umetnik je bil znan predvsem kot član umetniškega kolektiva Irwin ter politično umetniške skupine Neue Slowenische Kunst. Obe skupini veljata za mednarodno najuspešnejši fenomen slovenske umetnosti – člani so razstavljali v priznanih galerijah vse od newyorške MoMe pa do madridske Reine Sofie. Irwin je verjetno naš najbolj znan in mednarodno uspešen umetniški kolektiv, ki je pomembno sooblikoval sodobno umetnost Vzhodne Evrope od postmodernizma 80ih let dalje. Kolektiv je postal izrazito znan po prevzemanju tipično slovenskih podob ter simbolov sakralne umetnosti, avantgardnih gibanj, socrealizma in nacistične propagande. O travmi je treba govoriti, zato smo se tako intenzivno ukvarjali z ikonami in simboli, je o tem pristopu dejal Uranjek, saj če hočemo travmo pospraviti pod preprogo, se bo nenehno ponavljala. Irwin je hkrati del širšega kolektiva NSK, ki se je zoperstavljal socialistični ideologiji enopartijskega sistema, pozneje pa zaznamoval prehod v kapitalizem. Retrospektivno razstavo Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala je v Ljubljani videlo 15.000 ljudi, zelo uspešno je gostovala tudi v tujini. Uranjek je skupaj s skupino Irwin na umetnostno prizorišče stopil leta 1983, pozneje pa je nadaljeval tudi prepoznavno samostojno umetniško pot. Še naprej se je ukvarjal z ikonami in simboli ter zbiral različne podobe, v katere je interveniral z lastno potezo, temelječo na avantgardni estetiki. Z avantgardami je povezan tudi tako za Irwin kot za Uranjeka značilni križ. V okviru projekta Vsaj en križ na dan je namreč umetnik skoraj dvajset let vsakodnevno ustvaril vsaj en križ, ki ga je razumel v bližini Malevičeve misli, pomenil pa mu je tudi nekakšno meditacijo in razmislek o zgodovini umetnosti. Prvo delo v tej seriji je Uranjek naredil 1. januarja leta 2002, križe pa je nato ustvarjal vse do zadnjega dne svojega življenja. Vir foto: Tadej Vaukman
Srce Sarajeva za najboljši celovečerni film je osvojil hrvaški film Varno mesto. Scenarij je napisal Juraj Lerotić, potem ko je njegov brat skušal storiti samomor. Film je nato Lerotić tudi režiral in zaigral glavno vlogo v njem. Lerotić je prejel tudi nagrado za najboljšega igralca. Srce Sarajeva za najboljšo režijo je osvojila Marina Er Gorbač za protivojni ukrajinski film Klondike. Srce Sarajeva za najboljšo igralko pa Vicky Krieps za vlogo v filmu Korzet. S podelitvijo nagrad se je sklenil 28. sarajevski filmski festival, ki je bil uspešen tudi za slovensko kinematografijo, saj je bila v Sarajevu zastopana kot še nikoli doslej.
Festival Mladi levi je bil prvič izveden leta 1998 in od takrat brez prekinitev vsako leto obiskovalcem ponudi pisano paleto vrhunskih projektov, ki jih ustvarjajo domači in tuji umetniki. Letos je nova programska ekipa v sestavi Mojca Jug, Lea Kukovičič in Klara Drnovšek Solina sklenila, da če je lanskoletni festival z idejo »iti naprej, obdržati skupnost« slavil življenje in potenciale, bo letošnji, ki poteka v dobi omilitve problematičnih družbenih poglavij, naslavljal minljivost in strahove. Nova programska ekipa po dveh koronskih izvedbah v ospredje torej postavlja konec in praznino. Festival, ki se bo sklenil prihodnjo soboto, ponuja preko 40 različnih dogodkov: vse od predstav, performansov in razstav, do sprehodov, vodstev, intervencij ter celo zabav. Foto: Mladi levi
70. Festival Ljubljana je med številnimi večernimi dogodki postregel tudi s performansom intermedijske umetnice Eve Petrič, ki jo med drugim poznamo po instalacijah iz idrijskih čipk in prepletanju vizualnih postavitev z zvoki, njeno življenje in ustvarjanje pa sta razpeti med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano. Tokrat se je posvetila sedanjosti in prihodnosti sveta in človeštva, ki se po njenem čutenju približujeta točki čustvene singularnosti – točki, ko nič več ne bo tako kot prej. V Križevniški cerkvi v Ljubljani stoji njena instalacija Orakelj, uvod vanjo pa je bil torej performans Šabloniranje – spomin na jutri, ki se je zgodil v torek ob 23. uri. Noč ima svojo moč. Foto: Žiga Bratoš
Ta protivojni film v mestu Sarajevo, ki je doživelo vojno, občinstvo doživlja še posebno pretresljivo. Ustvarjalci filma so imeli ob snemanju občutek, da se Ukrajini obetajo strašni dogodki, potem pa se je le nekaj tednov po svetovni premieri tudi zares začela ruska invazija.
Dolenjska prestolnica ta teden diha ob zvokih jazza. V organizaciji Zavoda Novo mesto potekajo tradicionalne mednarodne delavnice in festival Jazzinty. Ta prinaša pester program večernih koncertov, ki potekajo pod geslom zvok mladosti in prihodnosti, saj se od klasičnega jazza nagibajo k sodobnim glasbenim smernicam. Podelili bodo tudi nagrado jazon za avtorsko jazz kompozicijo, na sklepnem koncertu v soboto pa se bodo predstavili udeleženci delavnic in mentorji. Foto: utrinek z ene izmed prejšnjih izdaj Jazzintyja, http://jazzinty.com/
Letos v Ljubljani že peto leto poteka Platforma malih umetnosti, ki jo producira zavod Emanat, tokrat v sodelovanju s Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo Ljubljana, Zavodom za kulturo raznolikosti OPEN, Cukrarna.barom, Klubom Tiffany, ŠKUC-em in Kulturnim centrom Q. Program sestavljajo trije sklopi – predstave, delavnice in odprte mize, prek katerih ustvarjalci, organizatorji in udeleženci na različne načine razmišljajo o kabaretu, improvizaciji, burleski, stand-upu, vodvilu, klovnovstvu in še marsikateri drugi »mali umetnosti«. O ideji malih umetnosti, participaciji, pomenu marginaliziranih umetnosti ter o programu letošnje Platforme malih umetnosti se je Matic Ferlan pogovarjal s članico projektne skupine Mašo Radi Buh. (foto: Platforma malih umetnosti / Marijo Zupanov)
Na sarajevskem filmskem festivalu je bila sinoči svetovna premiera slovenskega celovečernega filma Jezdeca, režiserja Dominika Menceja. Film se tudi poteguje za nagrade srce Sarajeva, kar je velika potrditev, saj je bil izbran izmed 600 filmov v tekmovalni program 8 celovečernih filmov tega osrednjega filmskega festivala v širši regiji. Ob filmih pa so v Sarajevu v ospredju tudi filmske zvezde. Med njimi je po priljubljenosti in prepoznavnosti med prvimi danski igralec Mads Mikkelsen.
Nočno življenje se je prvo ukinilo in zadnje zaživelo, poudarjajo pred začetkom 6. izdaje Festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded. Zato se toliko bolj zagreto vračajo v klube na Metelkovi, z vsebinskim delom pa še v Pritličje in Cukrarna bar. Grounded, katerega osrednja tema je letos Odgovornost, aktualna družbena vprašanja naslavlja s povezovanjem na videz nezdružljivega. Res le na videz, kajti elektronska glasba že sama izvira iz kritične misli, med drugim kritike do komercialnih vsebin. Ko vznikne, je nišna, tako kot družbena kritičnost in aktivizem festivala Grounded. Letos se v zvočnem delu vračajo še na zadnja zatočišča za nekomercialne kulturne dogodke, na Metelkovo. Nina Hudej napoveduje 25 nastopajočih, med njimi bosta lokalna kolektiva Ustanova in Nimaš izbire, pa iz Srbije in Hrvaške Volta in Sutra. Povezava obeh delov festivala, glasbenega in vsebinskega, v osrednji temi vedno obstaja. Odgovornost, ki so jo v teh časih prepoznali kot aktualen problem, se tako odraža tudi pri varnosti v klubskih prostorih na primer. Danes zvečer se bodo posvetili odgovornosti za vojno in mir v Ukrajini – temi, ki se ji ni odgovorno izogniti, pojasni Barbara Rajgelj. S predavanji in delavnicami festival Grounded še o okoljski in pravni odgovornosti – a poudarjajo: namesto, da bi vzbujali slabo vest, poskušamo krepiti našo osebno odgovornost, ponuditi orodja in veščine. Foto: Grounded
Trobentač Matej Kravcar (23. 10. 1995 – 6. 8. 2022) je bil član mnogih zasedb tako na področju klasične, jazzovske, kot tudi zabavne in narodnozabavne glasbe, 17. junija letos je s koncertom zaključil magistrski študij v razredu prof. Jureta Gradišnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Eden najbolj nadarjenih glasbenikov svoje generacije je bil udeleženec in dobitnik najvišjih priznanj in nagrad na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot so Davorin Jenko v Beogradu, Mednarodno tekmovanje Svirel, Mednarodno tekmovanje pihalcev in trobilcev v Varaždinu Woodwind & Brass, kar trikrat zapored je zmagal na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Kot solist ali orkestrski glasbenik je sodeloval z mnogimi profesionalnimi glasbenimi sestavi na Slovenskem, bil je tudi redni sodelavec Jazz orkestra HRT, kjer je kot prvi trobentač že na uvodnem nastopu navdušil tako svoje kolege kot občinstvo. Zadnja leta je igral tudi v trobilnem kvintetu Schaka in z njimi 20. decembra 2020 nastopil v ciklu SiBrass v Slovenski filharmoniji, kjer je nastal posnetek izvedbe Kvinteta Michaela Kamena.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto. V Škucu danes odprejo razstavo, ki napoveduje seksi prihodnost in vabi, kot pravijo, na zdravilno popotovanje. Med drugim kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev. Obstajata knjiga ali človek, ki vesta vse? Pa tudi če – je njun pogled univerzalen? Kdo ima prav – znanstveniki, pomembni in zaupanja vredni intelektualci, morda celo politiki? Naša življenja so pač zapleten preplet interakcij, želja, hrepenenj, zdaj in nekoč, zakaj bi torej morali zgodovino, resnico ali pravice razumeti kot premico in ne nekaj razvejanega? Nenazadnje je tudi spomin nekaj nelinearnega. In zakaj ne bi smeli podvomiti v institucionalizirana "pravila", ne da bi pri tem izpadli na primer teoretiki zarot? In da se ne bi počutili nenormalne. Resnica je ta, da normalnosti zares ni, pravi kuratorka Tia Čiček. Zatiranje "nenormativnih subjektov" se pokaže na primer pri vseh, ki se identificirajo kot ženske in kvir osebe. Z bolj odprtim odnosom bi se najbrž približali organski strukturi vsega, kar pač obstaja. Tudi našega telesa in uma, ki imata neskončno domišljijo. Prav domišljija nas vodi v nenavadne rešitve v neznanju in ko nam avtoritete vzbujajo krivdo. Kvirovski umetniški kolektiv Coven Berlin ruši, kot so poudarili, heteronormativno razumevanje seksualnega užitka. Harley Aussoleil pove, kaj nam predstavljajo v Škucu: "V kolektivu smo razmišljali o sramu in krivdi in se odločili, da javno pozovemo ljudi, naj spregovorijo o predmetih, s katerimi so masturbirali. Kaj so počeli, ko še niso imeli pravih virov informacij ter dostopa do stvari. Na skrivaj, ker so se sramovali. Na primer nekdo si je v zadnjično odprtino vtikal svinčnik brez lubrikanta misleč, da bi seks in orgazem morala boleti. Da torej tisto, česar ne bi smeli početi, zahteva bolečino. Z raznimi primeri pa sporočamo tudi o tem, kako se lahko povežemo s svojim telesom in stopimo na pot iskanja svojih užitkov, kar je po našem mnenju lahko precej politično zasledovanje. Ta projekt odprtega poziva smo zasnovali kot psevdoznanstveno etnološko študijo in se tako na neki način norčujemo iz ideje, da gre za znanost in da je seks nekaj univerzalnega, v kar ne verjamemo." "Tiste in tisti, ki ne dosegajo standardov empiričnega znanstvenega procesa oz. posedujejo znanja marginaliziranih skupin, odrinjenih na rob, so za tako vednost moteče, moteči" preberemo ob razstavi. "Medtem ko konstelacije tesno prepletenih mrež moči zatirajo telesa, seksualnosti in identitete, smo na socialnih medijih priča ponovnemu vzniku ritualnih praks pri sodobnih "uročevalkah in uročevalcih". Kuratorka Teodora Jeremić doda še dva primera z razstave: "Virginia Lupu sodeluje s skupino romunskih čarovnic. Pomaga jim, da bi bile vidne, saj so bile večino življenja marginalizirane in to na več nivojih: kot Rominje, kot ženske, kot čarovnice. Skuša razumeti njihovo znanje – od kje prihaja, kako ga uporabljajo, da bi pomagale ljudem. Gre torej za skrito znanje, o katerem govorimo tudi na razstavi. Rojeni smo v svet ene perspektive, in premisliti skrita védenja bi nam lahko koristilo. Naj omenim še primer Karin Ferrari: v seriji Dekodiranje celotne resnice analizira glasbene videe – na primer Dark horse izvajalke Katy Perry in Born this way Lady Gaga. Skrivnostnosti, okultne teme in resnične informacije prepleta tako, da težko ločimo med dejstvi in fikcijo. Njeno delo, po eni strani ironično, ponudi neko zanimivo smer združevanja stvari in ustvarjanja nekaj povsem novega." Preseganje ustaljenega reda, opolnomočenje in svobodno raziskovanje svojega bistva? Morda pa res. Videli smo prihodnost in je Seksi torej sporoča razstava v Škucu. Tam si lahko ogledate še dela slovenskega tandema Lealudvik in drugih. Foto: Tia Čiček
Neveljaven email naslov