Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Božični filmi

24.12.2020

Te dni si bomo kar pred domačimi zasloni ogledali nekaj božičnih filmov. Med klasikami, ki jih tudi na televiziji vrtijo najpogosteje, so filmi Sam doma, Umri pokončno ali pa britanska romantična komedija Pravzaprav ljubezen. Zgodbe vseh so postavljene v čas Božiča: v filmu Sam doma, danes za mnoge že nostalgični komediji, osemletnika Kevina, družina, ki odpotuje za praznike, pozabi doma. V akcijski klasiki Umri pokončno newyorški policist John McClane v upodobitvi Bruca Willisa na božični zabavi svoje žene rešuje svoj zakon, presenetijo pa jih teroristi; v filmu Pravzaprav ljubezen, ki ga nekateri obožujejo, drugi pa sovražijo, nastopi britanska igralska smetana: Hugh Grant, Colin Firth, Alan Rickman, Liam Neeson, Emma Thompson in Keira Knightley; premier se zaljubi v svojo asistentko, pisatelj v Portugalko, ki mu čisti stanovanje, poročena ženska pa izve, da se je njen mož spustil v razmerje z drugo žensko. Prispevek Tine Poglajen.

Te dni si bomo kar pred domačimi zasloni ogledali nekaj božičnih filmov. Med klasikami so filmi Sam doma, Umri pokončno ali pa britanska romantična komedija Pravzaprav ljubezen

Božični filmi so od prazničnih filmov, ali filmov, ki so povezani s kakšnim letnim časom, gotovo najbolj priljubljeni. Zima je čas, ko se še posebno prileže, če se zleknemo na kavč pred televizor, s toplo odejo čez noge in s skodelico vročega čaja v rokah. A priljubljenost božičnih filmov ni povezana le z letnim časom. Če filmi nasploh pogosto predstavljajo možnost pobega, prinašajo fantastične svetove, kjer bi radi živeli, ali kjer si nikakor ne bi želeli pristati, je to še toliko bolj res, ko gre za božične filme. Večina njih pripoveduje o idealiziranih svetovih, v katere slabe stvari, ki nas pestijo v resničnosti, nimajo vstopa; to so filmi, ob katerih se počutimo dobro. Določeni božični filmi, ki so na sporedu leto za letom, celo če so slabi, lahko postanejo celo nekakšen ritual: gledamo jih kot del praznovanja.

To velja že za zgodnjo filmsko božično klasiko, posneto v črno belih tonih – Čudovito življenje iz leta 1946, pod katero se je podpisal sloviti režiser Frank Capra. V njem je nastopil Jimmy Stewart, ikona ameriškega filma, ki je nemudoma postal prepoznaven po simpatičnem zavijanju, saj je odraščal v Indiani, in je morda tudi zato vedno znova igral like »preprostih fantov«. Predstavljal je celo ideal ameriškega moškega dvajsetega stoletja. V filmu Čudovito življenje igra obupanega moškega, ki zaradi težkih okoliščin, v katerih se je znašel, razmišlja o samomoru, a ga nato obišče angel, ki mu pokaže, kakšna bi bila življenja ljudi, če ne bi nikoli obstajal. Film naslika vizijo skupnosti, v kateri je pomemben prav vsak član, in v kateri dobro vedno premaga slabo. Posneli so ga leto zatem, ko se je končala druga svetovna vojna, v kateri je veliko ljudi izgubilo svojce – in so morda zato še toliko bolj cenili filme, v katerih bi lahko našli vsaj kanček utehe. Danes Čudovito življenje velja za enega najboljših filmov vseh časov. Takole je Frank Capra v sedemdesetih letih opisal nastajanje filma:

»To je bil moj prvi film po tem, ko sem bil pet let v vojski. Na smrt sem bil prestrašen. Tako dolgo že nisem pogledal skozi objektiv kamere, saj je v tem času nisem imel. Spraševal sem se, o čem bo moj film pripovedoval. Prav gotovo ne o vojni. Te sem imel čez glavo, naredila me je za popolnega pacifista. O čem torej? Nekdo mi je rekel, imam zgodbo zate. Idejo je dobil, ko je kupil božično voščilnico. Napisati so jo poskušali trije vrhunski scenaristi, pa jim je spodletelo. Zgodba je vsebovala kratek zapis o zgubi, moškem, ki mu je v življenju spodletelo, pa je dobil priložnost, da bi videl, kakšen bi bil svet, če se nikoli ne bi rodil. Ugotovi, da nihče ni zguba. Zgodba se me je res dotaknila. Nato sem napisal scenarij, in začela se je zgodba Čudovitega življenja. Zame je bila ta pripoved nekaj povsem novega, pa tudi zelo človeški način sem našel, kako poudariti pomen posameznika, kar je bila vedno rdeča nit mojih filmov.«

Za tiste, ki imajo radi filmske klasike s preloma 20. stoletja, sta gotovo še dva božična filma: prva je priredba dobro znane kratke zgodbe Charlesa Dickensa z naslovom Božična pesem, v kateri nastopa Skopušnik, stiskaški in ozkosrčni sovražnik Božiča, ki ga obiščejo trije duhovi, in sicer duhovi preteklega, sedanjega in prihodnjega Božiča. Pripravijo ga do tega, da naposled postane bolj priljuden človek. Dickens je zgodbo napisal v času, ko so v Angliji božično praznovanje izumljali na novo; ravno v pravem trenutku je ponudil zgodbo o tem, kaj naj bi Božič sploh bil: dobra volja, širokosrčnost, krepitev medsebojnih vezi in morda celo priložnost za to, da se človek lahko spremeni. Leta 1951 je tako nastal film Skopušnik z Alastairjem Simom v glavni vlogi, ki je v Veliki Britaniji hitro postal eden najbolj priljubljenih božičnih filmov. Tri leta pozneje so v ZDA posneli Beli Božič z Bingom Crosbyjem, v katerem vojna veterana začneta nastopati kot pevca in plesalca, ko pa srečata še dve mladi ženski, ki prav tako plešeta in pojeta, se med njimi splete tudi romanca. Glasbo za to delo je napisal sloviti filmski skladatelj Irving Berlin.

Tudi filmi iz devetdesetih let so postali svojevrstne klasike – mnoge današnje mlade odrasle spominjajo na čas otroštva ali zgodnje mladosti. Poleg filmov Sam doma in Umri pokončno so tu še Muppetki in Božična pravljica – pri slednji gre spet za priredbo Dickensove Božične pesmi, a tokrat so ustvarjalci uporabili žanr komičnega mjuzikla. V filmu nastopajo slavne lutke varietejskega Muppet Šova, ki je postal svetovna televizijska uspešnica, v vlogi Skopušnika pa nastopi Michael Caine. Morda si tako ne bi mislili, da se bo film z Muppetki znašel na seznamih najboljših božičnih filmov, a ga mednje redno uvrščajo ugledni filmski kritiki, za marsikoga pa so Muppetki in Božična pravljica celo najboljša – in najbolj izvirna – priredba Dickensove klasike. Besedila pesmi o odrešitvi je napisal Paul Williams, sloviti tekstopisec, ki se je sam dolgo boril z odvisnostjo:

»Moja kitara in glasba, ki sem jo igral, še posebej pa moja besedila, so postala dnevnik tega, kar se je dogajalo v mojih prsih. Ko sem začel pisati o svojem življenju, sem dobil občutek, da sem našel tisto, kar mi gre res dobro od rok.  Ko sem pisal besedila pesmi za žabca Kermita iz Muppetkov, sem se zavedel, da je to žaba, ki razmišlja. Ima svoj notranji svet, sprašuje se o marsičem. V močvirju, kjer živijo žabe, imajo vodo, zrak in svetlobo. To so tri stvari, iz katerih nastane mavrica. Ta žabec pa je bil že v kinu. Pozna pesmi, ki jih v filmih pojejo o mavrici, zato o njej razmišlja drugače. In mislim, da je vse, o čemer poje, lažje sprejeti, ker o tem poje žaba.«

V devetdesetih je nastal tudi film Družinske božične počitnice, v katerem je nastopil Chevy Chase, ikona komedij osemdesetih in devetdesetih. Igra moža in očeta v družini nerodnežev; rad bi jim pripravil popoln Božič, a gre pri tem vse narobe: prikažejo se težavni sorodniki, šef mu noče plačati božičnice, na koncu pa se na prizorišču pojavi še policijska specialna enota. Film je zabavna situacijska komedija, še posebej navdušujoče pa so Chaseove burke.

Tistim, ki imajo raje novejše filme, priporočam, da letos film Pravzaprav ljubezen preskočijo. Kljub temu, da je nastal leta 2003, se je v tem, kako prikazuje razmerja med moškimi in ženskami, postaral slabše kot marsikateri drug film z našega seznama. Boljša izbira je Škrat, ki je nastal istega leta, v njem pa nastopi komik Will Ferrell, ki je svojo kariero začel na ameriškem varietejskem šovu Saturday Night Live. V filmu igra človeka, ki so ga vzgajali kot Božičkovega škrata, in ki odpotuje s Severnega pola, da bi poiskal svojega biološkega očeta, v New Yorku, kamor pripotuje, pa se zaljubi v prodajalko, ki jo igra Zooey Deschanel in povzroči pravo zmešnjavo. Tudi Škrata vedno znova uvrščajo na seznam najboljših božičnih filmov. Morda zato, ker je humor v njem sodobnejši, a ima hkrati dovolj topline in nostalgije – to dvoje pa v božičnih filmih v resnici iščemo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Božični filmi

24.12.2020

Te dni si bomo kar pred domačimi zasloni ogledali nekaj božičnih filmov. Med klasikami, ki jih tudi na televiziji vrtijo najpogosteje, so filmi Sam doma, Umri pokončno ali pa britanska romantična komedija Pravzaprav ljubezen. Zgodbe vseh so postavljene v čas Božiča: v filmu Sam doma, danes za mnoge že nostalgični komediji, osemletnika Kevina, družina, ki odpotuje za praznike, pozabi doma. V akcijski klasiki Umri pokončno newyorški policist John McClane v upodobitvi Bruca Willisa na božični zabavi svoje žene rešuje svoj zakon, presenetijo pa jih teroristi; v filmu Pravzaprav ljubezen, ki ga nekateri obožujejo, drugi pa sovražijo, nastopi britanska igralska smetana: Hugh Grant, Colin Firth, Alan Rickman, Liam Neeson, Emma Thompson in Keira Knightley; premier se zaljubi v svojo asistentko, pisatelj v Portugalko, ki mu čisti stanovanje, poročena ženska pa izve, da se je njen mož spustil v razmerje z drugo žensko. Prispevek Tine Poglajen.

Te dni si bomo kar pred domačimi zasloni ogledali nekaj božičnih filmov. Med klasikami so filmi Sam doma, Umri pokončno ali pa britanska romantična komedija Pravzaprav ljubezen

Božični filmi so od prazničnih filmov, ali filmov, ki so povezani s kakšnim letnim časom, gotovo najbolj priljubljeni. Zima je čas, ko se še posebno prileže, če se zleknemo na kavč pred televizor, s toplo odejo čez noge in s skodelico vročega čaja v rokah. A priljubljenost božičnih filmov ni povezana le z letnim časom. Če filmi nasploh pogosto predstavljajo možnost pobega, prinašajo fantastične svetove, kjer bi radi živeli, ali kjer si nikakor ne bi želeli pristati, je to še toliko bolj res, ko gre za božične filme. Večina njih pripoveduje o idealiziranih svetovih, v katere slabe stvari, ki nas pestijo v resničnosti, nimajo vstopa; to so filmi, ob katerih se počutimo dobro. Določeni božični filmi, ki so na sporedu leto za letom, celo če so slabi, lahko postanejo celo nekakšen ritual: gledamo jih kot del praznovanja.

To velja že za zgodnjo filmsko božično klasiko, posneto v črno belih tonih – Čudovito življenje iz leta 1946, pod katero se je podpisal sloviti režiser Frank Capra. V njem je nastopil Jimmy Stewart, ikona ameriškega filma, ki je nemudoma postal prepoznaven po simpatičnem zavijanju, saj je odraščal v Indiani, in je morda tudi zato vedno znova igral like »preprostih fantov«. Predstavljal je celo ideal ameriškega moškega dvajsetega stoletja. V filmu Čudovito življenje igra obupanega moškega, ki zaradi težkih okoliščin, v katerih se je znašel, razmišlja o samomoru, a ga nato obišče angel, ki mu pokaže, kakšna bi bila življenja ljudi, če ne bi nikoli obstajal. Film naslika vizijo skupnosti, v kateri je pomemben prav vsak član, in v kateri dobro vedno premaga slabo. Posneli so ga leto zatem, ko se je končala druga svetovna vojna, v kateri je veliko ljudi izgubilo svojce – in so morda zato še toliko bolj cenili filme, v katerih bi lahko našli vsaj kanček utehe. Danes Čudovito življenje velja za enega najboljših filmov vseh časov. Takole je Frank Capra v sedemdesetih letih opisal nastajanje filma:

»To je bil moj prvi film po tem, ko sem bil pet let v vojski. Na smrt sem bil prestrašen. Tako dolgo že nisem pogledal skozi objektiv kamere, saj je v tem času nisem imel. Spraševal sem se, o čem bo moj film pripovedoval. Prav gotovo ne o vojni. Te sem imel čez glavo, naredila me je za popolnega pacifista. O čem torej? Nekdo mi je rekel, imam zgodbo zate. Idejo je dobil, ko je kupil božično voščilnico. Napisati so jo poskušali trije vrhunski scenaristi, pa jim je spodletelo. Zgodba je vsebovala kratek zapis o zgubi, moškem, ki mu je v življenju spodletelo, pa je dobil priložnost, da bi videl, kakšen bi bil svet, če se nikoli ne bi rodil. Ugotovi, da nihče ni zguba. Zgodba se me je res dotaknila. Nato sem napisal scenarij, in začela se je zgodba Čudovitega življenja. Zame je bila ta pripoved nekaj povsem novega, pa tudi zelo človeški način sem našel, kako poudariti pomen posameznika, kar je bila vedno rdeča nit mojih filmov.«

Za tiste, ki imajo radi filmske klasike s preloma 20. stoletja, sta gotovo še dva božična filma: prva je priredba dobro znane kratke zgodbe Charlesa Dickensa z naslovom Božična pesem, v kateri nastopa Skopušnik, stiskaški in ozkosrčni sovražnik Božiča, ki ga obiščejo trije duhovi, in sicer duhovi preteklega, sedanjega in prihodnjega Božiča. Pripravijo ga do tega, da naposled postane bolj priljuden človek. Dickens je zgodbo napisal v času, ko so v Angliji božično praznovanje izumljali na novo; ravno v pravem trenutku je ponudil zgodbo o tem, kaj naj bi Božič sploh bil: dobra volja, širokosrčnost, krepitev medsebojnih vezi in morda celo priložnost za to, da se človek lahko spremeni. Leta 1951 je tako nastal film Skopušnik z Alastairjem Simom v glavni vlogi, ki je v Veliki Britaniji hitro postal eden najbolj priljubljenih božičnih filmov. Tri leta pozneje so v ZDA posneli Beli Božič z Bingom Crosbyjem, v katerem vojna veterana začneta nastopati kot pevca in plesalca, ko pa srečata še dve mladi ženski, ki prav tako plešeta in pojeta, se med njimi splete tudi romanca. Glasbo za to delo je napisal sloviti filmski skladatelj Irving Berlin.

Tudi filmi iz devetdesetih let so postali svojevrstne klasike – mnoge današnje mlade odrasle spominjajo na čas otroštva ali zgodnje mladosti. Poleg filmov Sam doma in Umri pokončno so tu še Muppetki in Božična pravljica – pri slednji gre spet za priredbo Dickensove Božične pesmi, a tokrat so ustvarjalci uporabili žanr komičnega mjuzikla. V filmu nastopajo slavne lutke varietejskega Muppet Šova, ki je postal svetovna televizijska uspešnica, v vlogi Skopušnika pa nastopi Michael Caine. Morda si tako ne bi mislili, da se bo film z Muppetki znašel na seznamih najboljših božičnih filmov, a ga mednje redno uvrščajo ugledni filmski kritiki, za marsikoga pa so Muppetki in Božična pravljica celo najboljša – in najbolj izvirna – priredba Dickensove klasike. Besedila pesmi o odrešitvi je napisal Paul Williams, sloviti tekstopisec, ki se je sam dolgo boril z odvisnostjo:

»Moja kitara in glasba, ki sem jo igral, še posebej pa moja besedila, so postala dnevnik tega, kar se je dogajalo v mojih prsih. Ko sem začel pisati o svojem življenju, sem dobil občutek, da sem našel tisto, kar mi gre res dobro od rok.  Ko sem pisal besedila pesmi za žabca Kermita iz Muppetkov, sem se zavedel, da je to žaba, ki razmišlja. Ima svoj notranji svet, sprašuje se o marsičem. V močvirju, kjer živijo žabe, imajo vodo, zrak in svetlobo. To so tri stvari, iz katerih nastane mavrica. Ta žabec pa je bil že v kinu. Pozna pesmi, ki jih v filmih pojejo o mavrici, zato o njej razmišlja drugače. In mislim, da je vse, o čemer poje, lažje sprejeti, ker o tem poje žaba.«

V devetdesetih je nastal tudi film Družinske božične počitnice, v katerem je nastopil Chevy Chase, ikona komedij osemdesetih in devetdesetih. Igra moža in očeta v družini nerodnežev; rad bi jim pripravil popoln Božič, a gre pri tem vse narobe: prikažejo se težavni sorodniki, šef mu noče plačati božičnice, na koncu pa se na prizorišču pojavi še policijska specialna enota. Film je zabavna situacijska komedija, še posebej navdušujoče pa so Chaseove burke.

Tistim, ki imajo raje novejše filme, priporočam, da letos film Pravzaprav ljubezen preskočijo. Kljub temu, da je nastal leta 2003, se je v tem, kako prikazuje razmerja med moškimi in ženskami, postaral slabše kot marsikateri drug film z našega seznama. Boljša izbira je Škrat, ki je nastal istega leta, v njem pa nastopi komik Will Ferrell, ki je svojo kariero začel na ameriškem varietejskem šovu Saturday Night Live. V filmu igra človeka, ki so ga vzgajali kot Božičkovega škrata, in ki odpotuje s Severnega pola, da bi poiskal svojega biološkega očeta, v New Yorku, kamor pripotuje, pa se zaljubi v prodajalko, ki jo igra Zooey Deschanel in povzroči pravo zmešnjavo. Tudi Škrata vedno znova uvrščajo na seznam najboljših božičnih filmov. Morda zato, ker je humor v njem sodobnejši, a ima hkrati dovolj topline in nostalgije – to dvoje pa v božičnih filmih v resnici iščemo.


28.02.2017

Carpe artem 3-Cesarjeva nova oblačila

Oddaja bo v znamenju 3. koncerta cikla Carpe Artem, ki ga prireja društvo za komorno glasbo Amadeus. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor so nastopili godalci komornega ansambla, sicer člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor, z gostujočimi glasbeniki: pianistka Tjaša Šulc Dejanović, violinista Matej Haas in Miladin Batalović, violistka Ana Pravdič in violončelist Nikolaj Sajko. Na koncertu z naslovom Cesarjeva nova oblačila so predstavili Klavirski kvintet v E-duru, op. 15, Ericha Wolfganga Korngolda, edini dokončani stavek Klavirskega kvarteta v a-molu Gustava Mahlerja, Železno brigado Arnolda Schönberga in Cesarski valček Johanna Straussa mlajšega v priredbi Arnolda Schönberga. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.


25.02.2017

Mediteran: Provansalski umetniki in Marseille, 51. oddaja

Pred nami je enainpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Provansalski umetniki in Marseille bomo predstavili nekaj velikih imen iz sveta umetnosti, ki so delovali ali prebivali v provansalskih mestih, kot so Paul Cézanne, Darius Milhaud, Arthur Rimbaud in drugi. Slišali boste tudi zanimiv odlomek iz Matvejevićevega Mediteranskega brevirja, v katerem je pisatelj slikovito opisal značilnosti in značaj ljudi te južnofrancoske pokrajine, pa tudi glasbo dveh manj znanih marsejskih skladateljev preteklega časa – Folqueta in Gauthierja iz Marseilla. Na sporedu bo še glasba Dariusa Milhauda, Franza Liszta, Bruna Maderne, Hectorja Berlioza, Benjamina Brittna in Gilberta Amyja.


18.02.2017

Mediteran: Zgodbe iz Provanse, 50. oddaja

V petdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo najprej predstavili dve uglasbitvi stare francoske pravljice Aucassin in Nicolette, se nato pomudili v gradu Tarascon, kjer je po pripovedi Alphonsa Daudeta domoval neustrašni Tartarin in v drugem delu oddaje obiskali še nekaj znamenitih provansalskih krajev, kot so Arles, Salon-de-Provence in Aix-de-Provence. Na sporedu bo glasba Paula Le Flema, Andréja Grétryja, Jeana Gillesa, Einojuhanija Rautavaare, Cesareja Negrija, Pierra Certona, Clémenta Janequina in Dariusa Milhauda.


14.02.2017

Carpe Artem 2-Umetnost za umetnost

Na 2. koncertu komornega cikla Carpe artem so v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor nastopili godalci komornega ansambla, sicer člani Simfoničnega orkestra SNG Maribo: violinist Miladin Batalović, violist Levente Gidro in violončelist Gorazd Strlič. Pridružil se jim je pianist Denys Masliuk iz Ukrajine, ki živi in dela v Kopru. Glasbeniki so na koncertu z naslovom L’art pour l’art / Umetnost za umetost izvedli Preludije in fuge v d-molu, g-molu in F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, nastale po zgledu preludijev in fug Johanna Sebastiana Bacha, št. 853, 883 in 882. Sodobna skladba v sporedu je bila Igra štirih – L’art pour l’art za violino, violo, violončelo in klavir Igorja Štuheca iz leta 2004. Drugi del koncerta so posvetili izvedbi Klavirskega tria št. 1 v B-duru, op. 99, D 898, Franza Schuberta. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc-


11.02.2017

Mediteran: Provansalska mesta in poezija, 49. oddaja

Pred nami je devetinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili katare v zahodni Evropi, danes pa bomo obiskali nekaj očarljivih in zgodovinsko pomembnih mest, kot so Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes. V oddaji z naslovom Provansalska mesta in poezija bomo predvajali glasbo Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee, slišali pa boste tudi nekaj pesemskih odlomkov Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.


04.02.2017

Mediteran: Katari v zahodni Evropi, 48. oddaja

Pred nami je oseminštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili viteško ljubezensko liriko oksitanskih trubadurjev, danes pa bomo raziskali katarstvo – družbeno in versko gibanje, ki se je širilo po Evropi od XI. do XIV. stoletja. Posebej se bomo osredotočili na preganjanje katarov v južni Franciji, ki ga je leta 1208 z napovedjo križarske vojne sprožil papež Inocenc III. Predvajali bomo trubadurske pesmi, ki opevajo vzpon in padec katarov, na koncu oddaje pa boste slišali tudi glasbeni odlomek Jeana-Josepha de Mondonvilla.


28.01.2017

Mediteran: Oksitanija - dežela trubadurjev, 47. oddaja

Na vrsti je sedeminštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskala dva znamenita glasbena festivala Pabla Casalsa in Jordija Savalla, današnja oddaja pa bo v znamenju trubadurske lirike, ki je od konca XI. do začetka XIII. stoletja cvetela v Oksitaniji, deželi na jugu Francije. Predvajali bomo izbor trubadurskih pesmi Guilhelma de Peitieusa, Raimona de Miravala, Comtesse de Dia, Bernarta de Ventadorna, Girauta de Bornelha in drugih, manj znanih ustvarjalcev viteške ljubezenske lirike, na sporedu pa bo tudi glasba Charlesa Gounoda in Richarda Wagnerja.


21.01.2017

Mediteran: Glasbena festivala v Pradesu in opatiji Saint-Marie de Fontfroide, 46. oddaja

Pred nami je šestinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo zapustili Barcelono in se odpravili proti francoski meji, danes pa se bomo zadržali predvsem v Pradesu in v opatiji Saint-Marie de Fontfroide. V Pradesu je legendarni violončelist Pablo Casals dolga leta vodil odmevni mednarodni festival komorne glasbe, ki so ga leta 1982 preimenoval v Mednarodni Casalsov festival, v opatiji Saint-Marie de Fontfroide pa sta Jordi Savall in Montserrat Figueras ustanovila danes cenjeni festival Glasba in zgodovina v medkulturnem dialogu, posvečen glasbi starejših obdobij. Na sporedu bodo dela Clauda Debussyja, Césarja Francka, Xavierja Benguerela, Johanna Sebastiana Bacha, Ludwiga van Beethovna in Hectorja Berlioza, slišali pa boste tudi glasbo romov iz Perpignana in katalonsko ljudsko z naslovom Ptičje petje.


14.01.2017

Mediteran: Novejša glasba Barcelone, 45. oddaja

Na vrsti je petinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Pretekla oddaja je bila v znamenju operne tradicije Barcelone, tokratno pa posvečamo glasbi skladateljev iz 20. stoletja, ki so v tem katalonskem mestu pustili večji pečat. V Barceloni so med drugim delovali Enrique Granados, Roberto Gerhard, Miguel Llobet, Federico Mompou, Osvaldo Golijov in Mauricio Sotelo, na sporedu pa bo še glasba Arnolda Schönberga, Ernesta Halffterja in Alberta Guinovarta.


10.01.2017

SSSK 27.12.2016 /FM-NICHOLAS ALTSTAEDT

Na 9. Festivalu Maribor je 7. septembra 2016 nastopil mednarodno priznani nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki se posveča izvajanju glasbe različnih obdobij. Skladbe iz obdobja poznega baroka igra tudi na baročni violončelo, izvaja klasičen in romantičen repertoar ter se posveča izvajanju sodobne glasbe za violončelo. Na koncertu v Minoritski cerkvi v Mariboru se je posvetil izvajanju suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v spored pa je vključil tudi skladbo Tri kitice na Sacherjevo ime francoskega skladatelja iz 20. in začetka 21. stoletja Henrija Dutilleuxa. Altstaedt je v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, izvedel štiri suite Johanna Sebastiana Bacha: Prvo suito v G-duru, z oznako Bachovih del 1007, Drugo suito v d-molu, z oznako del 1008, Tretjo suito v C-duru, z oznako del 1009, in Suito za violončelo št. 5 v c-molu, z oznako del 1011, Johanna Sebastiana Bacha.


07.01.2017

Mediteran: Operna tradicija Barcelone, 44. oddaja

Pred nami je štiriinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto smo raziskali Barcelono, kjer se bomo zadržali tudi tokrat, ko bo v ospredju operna tradicija te katalonske metropole. Mesto premore nekaj odličnih glasbenih institucij, kot sta Gran teatre del Liceu in Palau de la Música, v Barceloni pa so se med drugimi rodili imenitni operni pevci, kot so Mercedes Capsir, Victoria de Los Angeles, Montserrat Caballé in José Carreras Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Gaetano Donizetti, Giuseppe Verdi, Richard Wagner, Josep Anselm Clavé in Christopher Rouse.


31.12.2016

Mediteran: Zakladi Barcelone, 43. oddaja

Na vrsti je triinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo raziskali širše območje Katalonije, današnjo oddajo pa v celoti posvečamo Barceloni. Predstavili bomo njena znamenita gledališča, operne hiše in koncertne dvorane ter izpostavili nekaj najpomembnejših glasbenikov, ki so zaznamovali katalonsko prestolnico. Na sporedu bo glasba Antonia Caldare, Domenica Scarlattija, Antonia Solerja, Domeneca Terradellasa, Fernanda Sora, Antonia Martina Y Colla, Francisca Guerrera in Joana Aranésa.


17.12.2016

Mediteran: Katalonija v glasbi, 42. oddaja

Dvainštirideseto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere posvečamo glasbi, ki je skozi stoletja nastajala v Kataloniji; na ulicah Barcelone, v starodavnih sakralnih objektih te prestolnice, samostanih, pa tudi v njeni širši okolici. V oddaji bomo najprej predvajali odlomek speva Congaudeant Catholici – najstarejšega ohranjenega primera triglasne polifonije. Nato bomo slišali nekaj primerov viteške in ljubezenske lirike provansalskih in katalonskih trubadurjev, Ave Mario iz srednjeveškega kodeksa Llibre Vermell, na sporedu pa bodo še dela, ki so jih podpisali Johannes Cornago, Juan de Urrede, Fracesc Valls, Juan Pau Pujol, Luigi Boccherini in drugi…


10.12.2016

Mediteran: Španija med zgodovino in fantazijo, 41. oddaja

Na vrsti je enainštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto smo se dlje časa zadržali v Valencii, kjer začenjamo tudi današnjo oddajo. Najprej bomo spoznali skladatelje Enriqueja Granadosa, Luisa de Pabla in Tomása Marca, nato pa se bomo odpravili proti Saguntu, kjer so pred leti obnovili antično gledališče in zdaj prirejajo vrhunske dramske predstave in koncerte. V nadaljevanju oddaje bomo obiskali še starodavni templjarski grad nad Peniscolo, mesteci Tarragona in El Vendrell, kjer je sedež Mednarodnega glasbenega festivala Pabla Casalsa, predstavili pa bomo še Bizetovo Carmen in Lisztovo koncertno turnejo po Španiji.


03.12.2016

Mediteran: Bogastvo Valencie, 40. oddaja

Štirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere je v celoti posvečena Valencii in njeni bogati zgodovini. V prvem delu bomo spoznali kastiljskega viteza El Cida Campeadorja, ki je v enajstem stoletju zavzel Valencio in premagal mavrsko vojsko. Osrednji del oddaje bo v znamenju glasbe Richarda Wagnerja, ki je v svojem delu povzel legendo o Parsifalu Wolframa von Eschenbacha, v zadnjem delu pa bomo spoznali nekaj skladateljev, ki so skozi zgodovino zaznamovali to mesto na jugu Španije. Na sporedu bo glasba pod katero so se podpisali Marc-Antoine Charpentier, Jules Massenet, Juan Cabanilles, Richard Wagner, Vincente Martín y Soler, Jose Serrano in Manuel Palau Boix.


26.12.2016

Pogovor Carla de Incontrere in Mateja Venierja

Ugledni italijanski muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera v zadnjem času tesno sodeluje s tretjim programom Radia Slovenija. Za program ARS je v zadnjih letih adaptiral dva ciklusa radijskih oddaj – Zlato Donave in Popotovanje po Renu, ki ju je izvorno pripravil za Italijanski radio, na pobudo odgovornega urednika programa ARS Mateja Venierja pa ekskluzivno za Radio Slovenija nastaja izjemno obsežen ciklus oddaj z naslovom Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V pogovoru bo avtor predstavil genezo zadnjega ciklusa, ki temelji na njegovih zapiskih s popotovanj po deželah Sredozemskega morja. Govori o zgodovini in umetniški atmosferi izjemno raznovrstnih kultur, krajev ter mitoloških in ljudskih izročilih. S Carlom de Incontrero se bo pogovarjal odgovorni urednik tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS – Matej Venier. Za prevajanje bo poskrbela Saša Grahovac Fabbri.


24.11.2016

Banchetto musicale: Glasbene vezi med Slovenci in Italijani v 16. in 17. stoletju

V oddaji bomo predstavili glasbo italijanskih skladateljev 16. in 17. stoletja, ki je povezana s slovenskim Primorjem in koprsko stolnico. Poslušali bomo glasbo slepega renesančnega lutnjista Giacoma Gorzanisa, ki je živel v Trstu in muziciral plemičem na Kranjskem, posvetili se bomo frančiškanskemu menihu in organistu koprske stolnice Gabriellu Pulitiju, ki so mu rekli »l’Allegro«, in predstavili nekaj biserov iz bogatega repertoarja duhovne glasbe, ki se je ohranil v stolnem arhivu.


26.11.2016

Operni libreto – blagoslov ali prekletstvo?, pogovor z Lorenzom Castrioto in Dejanom Juravićem

Ars na 32. Slovenskem knjižnem sejmu Operni libreto – blagoslov ali prekletstvo? Pogovor z dirigentom Lorenzom Castrioto in urednikom Dejanom Juravićem Prevajalka: Saša Grahovac Fabbri Zgodovina pozna nekaj zares dobrih libretov, ki poudarjajo glasbeno plat opere in jo izboljšujejo; toda še več je takih, ki bi brez »prave« glasbe že zdavnaj utonili v pozabo. Kako libreto ohranja iluzijo in pravljičnost? Je poglavitna sposobnost pisca ali skladateljeva nadarjenost? Je samo glasba tista, ki ohranja operna dela pri življenju? Odgovore na ta in druga vprašanja bosta iskala dirigent Lorenzo Castriota in urednik Dejan Juravić.


26.11.2016

Mediteran: Palma de Mallorca - letovišče umetnikov, 39. oddaja

V prvem delu 39. oddaje iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo spoznali skladatelja Frédérica Chopina in slikarja Juana Mirója, ki sta del življenja preživela na Palmi de Mallorca. Nato se bomo odpravili v pristanišče Dénia, od tam v zgodovinsko pomembna kraja Gandio in Xativo, kjer se je začel vzpon dinastije Borgia, naš končni cilj pa je Valencia. Poleg Chopinove glasbe bodo na sporedu še dela Francisa Poulenca, Georgesa Bizeta, Johna Cagea, Pierra Bouleza, Sylvana Bussottija, Josquina Despreza, Francesca Borgie, Luysa Milána in Bartomeuja Carceresa.


25.11.2016

Slovenski knjižni sejem: Valovi kratkih zgodb. Predstavitev knjige nagrajenih zgodb ob 25-letnici natečaja Programa Ars.

Program Ars že 25 let razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Nagrajena dela lahko zdaj prebirate v knjigi Valovi kratkih zgodb, ki je izšla pri LUD-u Literatura, poslušate v interpretaciji igralcev in igralk na 1. in 3. programu Radia Slovenija v oddaji Literarni nokturno, med vožnjo na mestnih in primestnih avtobusih LPP-ja, Saška Rakef in Alen Jelen s sodelavci pa sta jih ob izidu knjige predstavila v Literarnem večeru na 32. Slovenskem knjižnem sejmu. Scenarij: Saška Rakef Perko, režiser: Alen Jelen, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, igralci: Nejc Cijan Garlatti, Robert Prebil, Lara Janković in Vesna Jevnikar.


Stran 106 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov