Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreča na vrvici

24.12.2020

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977. Film je nastal po literarni predlogi mladinskega romana Teci, teci kuža moj pisatelja Vitana Mala. Slavnostno premiero bi moral imeti letos oktobra v sklopu projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu v Ljubljani, a je pandemija žal to preprečila, zato je dogodek prestavljen na pomlad, nocoj pa bo film, kot rečeno, na ogled kar na televiziji. O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec:

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977.O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec.

Režiser Jane Kavčič je pripadnik generacije, ki je soustvarjala zgodovino slovenskega filma od njenega začetka, saj je stopil iz vojaških škornjev tako rekoč neposredno k asistiranju pri prvem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji iz leta 1948. Poleg številnih dokumentarnih in propagandnih filmov je posnel deset igranih celovečercev, izmed katerih imamo lahko vsaj prvo polovico za izredno markantna kinematografska dela. Kljub temu pa je ostal nekako v senci velikih imen oziroma domačih klasikov, v žargonu bi se reklo, da je obveljal za režiserja B-filmov, morda tudi zato, ker sta mu bila žanr in umetniška nepretencioznost zmeraj nekako blizu. Ali z besedami Marcela Štefančiča ml.: »Kavčič se je vedno zdel kot edini slovenski režiser, ki hoče posneti vestern – no, akcijski film.«

Toda za dela številnih sodobnikov lahko ugotovimo, da so slabše preživela preizkušnjo časa kot celovečerni filmi Janeta Kavčiča, in to prav na račun prvin, zaradi katerih je veljal samo za sopotnika glavnega toka slovenske kinematografije. To pa so obrtniška spretnost, vešče vodenje dobro izbranih igralcev in pripovedi, zanimivo in hkrati prepričljivo oblikovani liki, priljudni scenariji, ki se niso neposredno dotikali tako imenovane družbene problematike. Ter izhajanje iz premise, da je film predvsem akcija, primerljiva z rečnim tokom, kot je to ponazoril že v svojem debitantskem delu iz leta 1955, prispevku v neorealistični omnibus Tri zgodbe.

Med laičnim občinstvom se je Jane Kavčič z zlatimi črkami zapisal v zgodovino z avtorstvom filma Sreča na vrvici, ki je postal tudi zaradi spoja prej omenjenih sestavin izjemna uspešnica, znotraj forme mladinskega filma pa je režiser potem ostal do konca kariere. Film iz leta 1977 o prijateljstvu med mladim Maticem in novofundlandcem Jakobom, ki je postavljeno na preizkušnjo v blokovskem naselju, je danes težko gledati brez občutja nostalgije, zanimivo pa je, da film ni bil sprejet povsem brez zadržkov. Kavčič mi je v intervjuju pred poldrugim desetletjem povedal, da je bila Sreča na vrvici prodana v 33 držav, sam pa je imel že med snemanjem prav neverjetne težave in je film moral zagovarjati na Marksističnem centru, saj se odločevalcem ni zdel po meri takratne družbene stvarnosti.

Čeprav je film postavljen med betonske urbane kanjone, v katerih se odvija mala vojna med otroškimi kavboji in Indijanci, ga v resnici prevevata eskapizem in utopija, ki v represivnih 70. letih naznanjata tudi ekološka gibanja kot nasprotje mestni in siceršnji utesnjenosti. Ne nazadnje tudi s spevno pomenljivim osrednjim songom.

Naslov filma pa ni nastal po knjižni predlogi Teci, teci kuža moj, ampak prav po omenjenem, še danes slavnem songu Svetlane Makarovič, ki izraža sporočilno pravzaprav dvoumno bistvo filma.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Sreča na vrvici

24.12.2020

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977. Film je nastal po literarni predlogi mladinskega romana Teci, teci kuža moj pisatelja Vitana Mala. Slavnostno premiero bi moral imeti letos oktobra v sklopu projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu v Ljubljani, a je pandemija žal to preprečila, zato je dogodek prestavljen na pomlad, nocoj pa bo film, kot rečeno, na ogled kar na televiziji. O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec:

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977.O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec.

Režiser Jane Kavčič je pripadnik generacije, ki je soustvarjala zgodovino slovenskega filma od njenega začetka, saj je stopil iz vojaških škornjev tako rekoč neposredno k asistiranju pri prvem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji iz leta 1948. Poleg številnih dokumentarnih in propagandnih filmov je posnel deset igranih celovečercev, izmed katerih imamo lahko vsaj prvo polovico za izredno markantna kinematografska dela. Kljub temu pa je ostal nekako v senci velikih imen oziroma domačih klasikov, v žargonu bi se reklo, da je obveljal za režiserja B-filmov, morda tudi zato, ker sta mu bila žanr in umetniška nepretencioznost zmeraj nekako blizu. Ali z besedami Marcela Štefančiča ml.: »Kavčič se je vedno zdel kot edini slovenski režiser, ki hoče posneti vestern – no, akcijski film.«

Toda za dela številnih sodobnikov lahko ugotovimo, da so slabše preživela preizkušnjo časa kot celovečerni filmi Janeta Kavčiča, in to prav na račun prvin, zaradi katerih je veljal samo za sopotnika glavnega toka slovenske kinematografije. To pa so obrtniška spretnost, vešče vodenje dobro izbranih igralcev in pripovedi, zanimivo in hkrati prepričljivo oblikovani liki, priljudni scenariji, ki se niso neposredno dotikali tako imenovane družbene problematike. Ter izhajanje iz premise, da je film predvsem akcija, primerljiva z rečnim tokom, kot je to ponazoril že v svojem debitantskem delu iz leta 1955, prispevku v neorealistični omnibus Tri zgodbe.

Med laičnim občinstvom se je Jane Kavčič z zlatimi črkami zapisal v zgodovino z avtorstvom filma Sreča na vrvici, ki je postal tudi zaradi spoja prej omenjenih sestavin izjemna uspešnica, znotraj forme mladinskega filma pa je režiser potem ostal do konca kariere. Film iz leta 1977 o prijateljstvu med mladim Maticem in novofundlandcem Jakobom, ki je postavljeno na preizkušnjo v blokovskem naselju, je danes težko gledati brez občutja nostalgije, zanimivo pa je, da film ni bil sprejet povsem brez zadržkov. Kavčič mi je v intervjuju pred poldrugim desetletjem povedal, da je bila Sreča na vrvici prodana v 33 držav, sam pa je imel že med snemanjem prav neverjetne težave in je film moral zagovarjati na Marksističnem centru, saj se odločevalcem ni zdel po meri takratne družbene stvarnosti.

Čeprav je film postavljen med betonske urbane kanjone, v katerih se odvija mala vojna med otroškimi kavboji in Indijanci, ga v resnici prevevata eskapizem in utopija, ki v represivnih 70. letih naznanjata tudi ekološka gibanja kot nasprotje mestni in siceršnji utesnjenosti. Ne nazadnje tudi s spevno pomenljivim osrednjim songom.

Naslov filma pa ni nastal po knjižni predlogi Teci, teci kuža moj, ampak prav po omenjenem, še danes slavnem songu Svetlane Makarovič, ki izraža sporočilno pravzaprav dvoumno bistvo filma.


19.07.2021

Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili?

Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.


18.07.2021

Ars cantat

Aktualno s festivala Europa cantat v Ljubljani, drugi festivalski dan


17.07.2021

Prenos slavnostnega odprtja festivala Europa cantat

Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.


17.07.2021

Ars Cantat

V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.


16.07.2021

57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi


16.07.2021

Vladimir P. Štefanec: Samorog (odlomek)

Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.


16.07.2021

Predsednik republike odlikoval Zorka Simčiča, Mirsada Begića in Stanislavo Gregorič

Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.


15.07.2021

Charles Dutoit o glasbi Sergeja Prokofjeva ob koncertu na 69. Festivalu Ljubljana

Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.


14.07.2021

Festival Europa Cantat na Arsu

Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.


13.07.2021

Mednarodna razstava Ljubi, ne ljubi

Vsebine Programa Ars


10.07.2021

Dobitniki nagrad orion in butnskala

Vsebine Programa Ars


10.07.2021

Štajersko kinematografsko poletje

Vsebine Programa Ars


09.07.2021

Teden italijanskega filma

Vsebine Programa Ars


09.07.2021

Film pod zvezdami

Vsebine Programa Ars


Stran 46 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov