Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Teju Cole (odlomek)

28.12.2020


Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki

Tisto, kar Tejuja Cola v prozi ločuje od mnogih diasporskih avtorjev, je predvsem vztrajno prevpraševanje lastne pozicije izrekanja in iz tega izhajajoče zavračanje vsevednega pristopa do pisanja o Nigerijcih v Ameriki ali o čemer koli afriškem,” v Literarnem portretu razmišlja Petra Meterc.

Nigerijsko-ameriški pisatelj, fotograf in umetnostni zgodovinar Teju Cole je odraščal v Nigeriji, s sedemnajstimi leti pa se je vrnil v Združene države Amerike, kjer je bil rojen leta 1975. Ko je po petnajstih letih ponovno obiskal Nigerijo, se ni več čutil domače. To izkušnjo ubesedi tudi njegova novela Vsak dan je za tatu, ki niha med fikcijo in potopisom. Odlomke iz novele lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni portret, ki prinaša tudi odlomke iz avtorjevega večkrat nagrajenega romana Odprto mesto iz leta 2012. Gre za strnjeno pripoved o mladem nigerijsko-ameriškem psihiatru Juliusu, ki ga spremljamo na vsakdanjih dolgih sprehodih po New Yorku. Ob tem se počasi, kot v nekakšnih dnevniških opisih toka zavesti, zariše notranji svet junaka in njegovega odnosa do sveta.

"Danes zjutraj bi verjetno moral umreti"

S tem udarnim stavkom svoje delo začne bosanski pesnik in pisatelj Semezdin Mehmedinović. Za roman Me'med, rdeča ruta in snežinka je leta 2018 prejel nagrado Meše Selimovića. Romanu, ki nas prek proznih fragmentov popelje v bolezenske težave družine Mehmedinovíć, namenjamo nedeljsko oddajo Literarni nokturno. V ospredju je družinski trikotnik, a avtor odpre tudi širše občečloveške teme bolezni, minevanja, spomina in ljubezni. Mehmedinovićev roman, ki pripoveduje prek nekakšnih dnevniških beležk, je poslovenil Jurij Hudolin, za nedeljski Literarni nokturno pa smo izbrali nekaj proznih fragmentov iz prvega dela romana o soočanju protagonista s srčno kapjo.

Ponedeljkov Literarni nokturno pa bo predstavil srbskega pesnika mlajše generacije Aleksandra Petrovića Babića. Prvo knjigo poezije Pesmi in ostale metamorfoze je izdal pri osemnajstih letih, drugo Bogovi odprtih oken šele petnajst let pozneje, oddaja pa prinaša izbor pesmi iz njegove tretje knjige Gotham blues (2018). Izbor in prevod je pripravil Tone Škrjanec, pesmi pa predstavljajo avtorjev poetični pogled na distopičnost sedanjosti.

Nihče ne vidi tako kot midva, Patti

Tik pred novim letom bo 74. rojstni dan praznovala Patti Smith, ki ji posvečamo torkovo oddajo Literarni nokturno. "Patti Smith je sredi sedemdesetih preprosto legimitizirala ženski rokenrol, ga iztrgala iz hipijevske uravnilovke tipa Joan Baez in ga s pomočjo samozavesti dvignila na raven zavesti tukaj in zdaj," je v spremni besedi k delu Pač mulca zapisal Gregor Bauman. V knjigi, ki bo v ospredju Literarnega nokturna, je opisala svoj najprej ljubezenski in nato prijateljski odnos z umetnikom, fotografom Robertom Mapplethorpom, ki sta ga vzdrževala vse do njegove smrti.

Glasba, film in ples pa prežemata avtobiografsko knjigo Julie Andrews z naslovom Home Work. Priljubljena igralka, spretna plesalka z bisernim sopranom v delu med drugim opisuje vaje in snemanje muzikala Moje pesmi moje sanje. Za na videz lahkotnimi, romantičnimi pesmicami in prizori se skriva resnično velika količina truda in umetniške predanosti, pa tudi marsikatera zabavna podrobnost. Odlomke je za oddajo Spomini, pisma in potopisi prevedla Mateja Perpar, interpretirala pa Sabina Kogovšek.

Torkov večer namenjamo enemu najzanimivejših sodobnih britanskih prozaistov. Graham Swift, rojen leta 1949 v Londonu, s svojo pretanjeno fikcijo raziskuje delovanje zgodovine, predvsem družinske, na življenje junakov v sodobnem času. V nekaterih svojih delih pa opisuje tudi angleško barjansko pokrajino. Piše romane in kratke zgodbe, v slovenščini lahko beremo kar nekaj njegovih del: romane PovodjeZadnja želja in Materinska nedelja. Avtorica oddaje Dušanka Zabukovec je v Literarni večer vključila odlomke iz nekaterih že prevedenih in nekaterih še neposlovenjenih del Grahama Swifta.

V sredo pa se bomo ob 110. obletnici njegovega rojstva spomnili ameriškega pisatelja Paula Bowlesa, ki je ustvaril obsežen pripovedni opus. Izbrali smo odlomek iz njegovega najbolj znanega romana Zavetje neba, po katerem je režiser Bernardo Bertolucci posnel tudi znameniti film Čaj v Sahari. Zakonski par in njun prijatelj v prvih letih po drugi svetovni vojni potujejo po Severni Afriki, a se njihove poti kmalu ločijo, zgodba pa zaplete. Roman velja za kultnega tudi zato, ker natančno analizira osebnostne težave junakov ter približa tujo deželo in življenje v njej.

Leto 2021 začenjamo z iskanjem pameti

Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist, veljal je za inteligentnega in zabavnega pripovednika ter radijskega pionirja, ki je med drugim gojil in vzgajal kritiko godrnjave umetnosti. Na prvi dan novega leta bomo v interpretaciji Borisa Ostana slišali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Tudi 2. januar bo zaznamoval njegov radoživi slog – oddaja Izbrana proza bo namreč prinesla nekaj zgodbic njegovih priljubljenih Butalcev.

Literarne oddaje med 27. decembrom in 3. januarjem

Nedelja, 27. december
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro (Saki): Louise, Gostje
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Julie Andrews: Avtobiografija
22.05 Literarni portret: Teju Cole
23.50 Literarni nokturno: Semezdin Mehmedinović: Me'med, rdeča ruta in snežinka

Ponedeljek, 28. december
23.50 Aleksandar Petrović Babić: Gotham Blues

Torek, 29. december
21.00 Literarni večer: Graham Swift
23.50 Literarni nokturno: Patti Smith: Pač mulca

Sreda, 30. december
23.50 Literarni nokturno: Paul Bowles: Zavetje neba

Četrtek, 31. december
Silvestrski program

Petek, 1. januar
23.50 Literarni nokturno: Fran Milčinski: Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti

Sobota, 2. december
18.00 Izbrana proza: Fran Milčinski: Butalci
23.50 Literarni nokturno: Neznani fr. redovnik iz 14. stoletja: Dvanajst mesecev


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Teju Cole (odlomek)

28.12.2020


Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki

Tisto, kar Tejuja Cola v prozi ločuje od mnogih diasporskih avtorjev, je predvsem vztrajno prevpraševanje lastne pozicije izrekanja in iz tega izhajajoče zavračanje vsevednega pristopa do pisanja o Nigerijcih v Ameriki ali o čemer koli afriškem,” v Literarnem portretu razmišlja Petra Meterc.

Nigerijsko-ameriški pisatelj, fotograf in umetnostni zgodovinar Teju Cole je odraščal v Nigeriji, s sedemnajstimi leti pa se je vrnil v Združene države Amerike, kjer je bil rojen leta 1975. Ko je po petnajstih letih ponovno obiskal Nigerijo, se ni več čutil domače. To izkušnjo ubesedi tudi njegova novela Vsak dan je za tatu, ki niha med fikcijo in potopisom. Odlomke iz novele lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni portret, ki prinaša tudi odlomke iz avtorjevega večkrat nagrajenega romana Odprto mesto iz leta 2012. Gre za strnjeno pripoved o mladem nigerijsko-ameriškem psihiatru Juliusu, ki ga spremljamo na vsakdanjih dolgih sprehodih po New Yorku. Ob tem se počasi, kot v nekakšnih dnevniških opisih toka zavesti, zariše notranji svet junaka in njegovega odnosa do sveta.

"Danes zjutraj bi verjetno moral umreti"

S tem udarnim stavkom svoje delo začne bosanski pesnik in pisatelj Semezdin Mehmedinović. Za roman Me'med, rdeča ruta in snežinka je leta 2018 prejel nagrado Meše Selimovića. Romanu, ki nas prek proznih fragmentov popelje v bolezenske težave družine Mehmedinovíć, namenjamo nedeljsko oddajo Literarni nokturno. V ospredju je družinski trikotnik, a avtor odpre tudi širše občečloveške teme bolezni, minevanja, spomina in ljubezni. Mehmedinovićev roman, ki pripoveduje prek nekakšnih dnevniških beležk, je poslovenil Jurij Hudolin, za nedeljski Literarni nokturno pa smo izbrali nekaj proznih fragmentov iz prvega dela romana o soočanju protagonista s srčno kapjo.

Ponedeljkov Literarni nokturno pa bo predstavil srbskega pesnika mlajše generacije Aleksandra Petrovića Babića. Prvo knjigo poezije Pesmi in ostale metamorfoze je izdal pri osemnajstih letih, drugo Bogovi odprtih oken šele petnajst let pozneje, oddaja pa prinaša izbor pesmi iz njegove tretje knjige Gotham blues (2018). Izbor in prevod je pripravil Tone Škrjanec, pesmi pa predstavljajo avtorjev poetični pogled na distopičnost sedanjosti.

Nihče ne vidi tako kot midva, Patti

Tik pred novim letom bo 74. rojstni dan praznovala Patti Smith, ki ji posvečamo torkovo oddajo Literarni nokturno. "Patti Smith je sredi sedemdesetih preprosto legimitizirala ženski rokenrol, ga iztrgala iz hipijevske uravnilovke tipa Joan Baez in ga s pomočjo samozavesti dvignila na raven zavesti tukaj in zdaj," je v spremni besedi k delu Pač mulca zapisal Gregor Bauman. V knjigi, ki bo v ospredju Literarnega nokturna, je opisala svoj najprej ljubezenski in nato prijateljski odnos z umetnikom, fotografom Robertom Mapplethorpom, ki sta ga vzdrževala vse do njegove smrti.

Glasba, film in ples pa prežemata avtobiografsko knjigo Julie Andrews z naslovom Home Work. Priljubljena igralka, spretna plesalka z bisernim sopranom v delu med drugim opisuje vaje in snemanje muzikala Moje pesmi moje sanje. Za na videz lahkotnimi, romantičnimi pesmicami in prizori se skriva resnično velika količina truda in umetniške predanosti, pa tudi marsikatera zabavna podrobnost. Odlomke je za oddajo Spomini, pisma in potopisi prevedla Mateja Perpar, interpretirala pa Sabina Kogovšek.

Torkov večer namenjamo enemu najzanimivejših sodobnih britanskih prozaistov. Graham Swift, rojen leta 1949 v Londonu, s svojo pretanjeno fikcijo raziskuje delovanje zgodovine, predvsem družinske, na življenje junakov v sodobnem času. V nekaterih svojih delih pa opisuje tudi angleško barjansko pokrajino. Piše romane in kratke zgodbe, v slovenščini lahko beremo kar nekaj njegovih del: romane PovodjeZadnja želja in Materinska nedelja. Avtorica oddaje Dušanka Zabukovec je v Literarni večer vključila odlomke iz nekaterih že prevedenih in nekaterih še neposlovenjenih del Grahama Swifta.

V sredo pa se bomo ob 110. obletnici njegovega rojstva spomnili ameriškega pisatelja Paula Bowlesa, ki je ustvaril obsežen pripovedni opus. Izbrali smo odlomek iz njegovega najbolj znanega romana Zavetje neba, po katerem je režiser Bernardo Bertolucci posnel tudi znameniti film Čaj v Sahari. Zakonski par in njun prijatelj v prvih letih po drugi svetovni vojni potujejo po Severni Afriki, a se njihove poti kmalu ločijo, zgodba pa zaplete. Roman velja za kultnega tudi zato, ker natančno analizira osebnostne težave junakov ter približa tujo deželo in življenje v njej.

Leto 2021 začenjamo z iskanjem pameti

Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist, veljal je za inteligentnega in zabavnega pripovednika ter radijskega pionirja, ki je med drugim gojil in vzgajal kritiko godrnjave umetnosti. Na prvi dan novega leta bomo v interpretaciji Borisa Ostana slišali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Tudi 2. januar bo zaznamoval njegov radoživi slog – oddaja Izbrana proza bo namreč prinesla nekaj zgodbic njegovih priljubljenih Butalcev.

Literarne oddaje med 27. decembrom in 3. januarjem

Nedelja, 27. december
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro (Saki): Louise, Gostje
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Julie Andrews: Avtobiografija
22.05 Literarni portret: Teju Cole
23.50 Literarni nokturno: Semezdin Mehmedinović: Me'med, rdeča ruta in snežinka

Ponedeljek, 28. december
23.50 Aleksandar Petrović Babić: Gotham Blues

Torek, 29. december
21.00 Literarni večer: Graham Swift
23.50 Literarni nokturno: Patti Smith: Pač mulca

Sreda, 30. december
23.50 Literarni nokturno: Paul Bowles: Zavetje neba

Četrtek, 31. december
Silvestrski program

Petek, 1. januar
23.50 Literarni nokturno: Fran Milčinski: Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti

Sobota, 2. december
18.00 Izbrana proza: Fran Milčinski: Butalci
23.50 Literarni nokturno: Neznani fr. redovnik iz 14. stoletja: Dvanajst mesecev


19.03.2016

Mediteran - Gledališka in koncertna dejavnost v Trstu, 3. oddaja

V tretji oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo osvetlili koncertno in gledališko dejavnost v Trstu. Slišali boste odlomke iz glasbenih del Simoneja Mayrja, Franza Liszta, Giuseppeja Verdija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Schuberta, Ludwiga van Beethovna in Victorja de Sabate, na sporedu pa bo tudi glasba dveh slovenskih avtorjev; predvajali bomo odlomek iz Sinfoniette št. 3 za komorni orkester, imenovane Nočne slike Pavla Mihelčiča in Kosovelovo pesem Bori v uglasbitvi Alojza Srebotnjaka. Urednika oddaje sta Edoardo Milani in Mihael Kozjek, napovedovalca sta Ivan Lotrič in Maja Šumej, za zvočno podobo je poskrbel Stane Košmerlj.


12.03.2016

Mediteran - Od Rilkejevega Devina do Trsta Jamesa Joycea, 2. oddaja

V drugi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo iz Gradeža najprej odpravili v Devin, kjer je v tamkajšnjem gradu dlje časa bival Rainer Maria Rilke in napisal zbirko Devinske elegije. V drugem delu oddaje se bomo pomaknili še za odtenek vzhodneje, v Trst. Tam je dolgo časa deloval James Joyce, ki je močno zaznamoval tržaški kulturni prostor in med drugim navdihnil tudi avtorja ciklusa Carla de Incontrero. V oddaji bomo predvajali Incontrerovo uglasbitev Joyceove pesmi, pisateljevo lastno interpretacijo odlomka iz Finneganovega prebujenja, slišali pa boste še glasbo Sigismonda d'Indie, Albana Berga, Arnolda Schönberga, Antona Weberna, Franka Martina, Franza Liszta in Alberta Roussela. Oddajo sta uredila Edoardo Milani in Mihael Kozjek, prevedel jo je Matej Venier, besedilo interpretirata Maja Šumej in Ivan Lotrič.


05.03.2016

Mediteran - Na začetku poti: Tržič, Oglej in Gradež, 1. oddaja

Vsako soboto ob 17. uri vas vabimo k poslušanju oddaj iz najnovejšega ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje priznanega italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Avtor je ustvaril ciklus ekskluzivno za program ARS Radia Slovenija, potem ko smo v preteklosti predvajali odmevni seriji Zlato Donave in Popotovanje po Renu, v izvirniku nastali za italijansko radiotelevizijo. V oddajah iz ciklusa Mediteran nas Incontrera vabi na potovanje po sledeh skladateljev in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v deželah ob Sredozemskem morju. Razkriva izsledke dolgotrajnega raziskovanja družbenih, filozofskih, umetniških in zgodovinskih kontekstov sredozemskega prostora. Predstavlja sadove mnogih raziskovalnih poti, ki jih je opravil vzdolž obale Jadranskega in Sredozemskega morja ter redka, dragocena glasbena gradiva, ki jih je na teh poteh odkril. Opisal in interpretiral jih je v vrsti knjižnih izdaj, zdaj jih predstavlja tudi v radiofonski obliki. Oddaje sta uredila Edoardo Milani in Mihael Kozjek, prevedel jih je Matej Venier, besedila interpretirata Maja Šumej in Ivan Lotrič.


25.09.2015

Svetovni glasbeni dnevi 2015 - pogovor s Pavlom Mihelčičem

Ta mesec smo zadnjo uro petkovih Glasbenih jutranjic posvetili sodobni glasbi oziroma predstavitvi festivalov Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – danes znanih kot Svetovni glasbeni dnevi. Tako smo se do zdaj sprehodili skozi prispevke, ki so nam približali delovanje in osvetlili zgodovino vsakoletnega srečanja akterjev v sodobni glasbi. V današnjem pogovoru s Dejanom Juravičem in Pavlom Mihelčičem bomo osvetlili nekatere novosti in poudarke letošnjih Svetovnih glasbenih dni, ki bodo od 26. septembra do 2. oktobra že drugič po letu 2003 potekali v Ljubljani.


11.09.2015

Svetovni glasbeni dnevi - izbor skladb s programov preteklih festivalov

Zadnjo uro Glasbene jutranjice bomo tudi tokrat namenili Svetovnim glasbenim dnevom, ki bodo od 26. septembra do 2. oktobra že drugič po letu 2003 potekali v Ljubljani. Že prejšnji petek smo v zadnji uri glasbene jutranjice predvajali radiofonski esej o ozadju nastanka festivala, ki ga vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo, danes pa bomo predstavili izbor zanimivih in raznovrstnih skladb, izvedenih v okviru Svetovnih glasbenih dni. S tem bomo poskušali prikazati veliko slogovno širino glasbenih del, predstavljenih na nekaterih prejšnjih festivalih. Za oddajo smo izbrali glasbo Arthurja Honeggerja, Aleksandra Mosolova, Aarona Coplanda, Benjamina Brittna, Rudolfa Escherja, Pierra Bouleza, Györgyja Ligetija in Luigija Dallapiccole.


04.09.2015

Svetovni glasbeni dnevi 2015: Pogled k začetkom festivala

Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca, med 26. septembrom in 2. oktobrom že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajoče gostovanje pri nas. V radiofonskem eseju smo se najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali smo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.


14.05.2015

Pogovor s predsednikom PEN-a

»Posel zbiranja diktatorjev ima mračno stran. In jaz čutim nepotešljivo željo, da bi jih videl od blizu. Nekaj je na obrazu hudiča in brezmejnih oblikah, ki jih lahko privzame,« je zapisal John Ralston Saul, predsednik mednarodnega PEN centra, ki je bil na Bledu častni gost 47. Mednarodnega srečanja pisateljev PEN. V Radovljici so pripravili literarni večer o njegovem romanu Mračni odkloni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu Nikija Neubauerja. Gre za politično črno komedijo v kateri skrivnostnega pripovedovalca popelje iz New Yorka v Pariz, Maroko, na Haiti in na bojišča v Jugoslaviji. Med drugim boste slišali Saulove spomine na obisk socialistične Jugoslavije, osvetlil pa je tudi duha zapuščine francoskega racionalizma. Saula je revija TIME označila za preroka. Vključen je na seznam stotih mislecev in vizionarjev z vsega sveta. Njegovo študijo z naslovom Premišljevanje siamskega dvojčka je ugledna revija Maclean razglasila za najboljše neliterarno delo v dvajsetem stoletju. Njegova dela so prevedena v 30 jezikov. Pogovor je vodil podpredsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan.


08.02.2015

Prešernovi nagrajenci 2015

Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pionir slovenskega stripa, mojster animiranega filma, ilustrator in karikaturist – akademski kipar Miki Muster in pesnik Andrej Brvar. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek za avtorsko plesno stvaritev Štirinajst in za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu; saksofonist in skladatelj Jure Pukl za ustvarjanje avtorske džezovske glasbe v zadnjih dveh letih ter za številne nastope in sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki; akademski slikar Marko Jakše za slikarske razstave v zadnjih dveh letih; prevajalec Marjan Strojan za prevod Canterburyjskih povesti Geoffreyja Chaucerja; skladatelj Vito Žuraj za kakovosten in odmeven umetniški opus ter številne izvedbe in pomembne mednarodne nagrade, prejete v zadnjih dveh letih; ter gledališka in filmska igralka Pia Zemljič za vloge Pie v predstavi Zapiranje ljubezni, Vodje v predstavi Krči in Nathalie Oppenheim v predstavi Kako poveš, kar si odigral ter Jasne v filmu Panika.


21.12.2014

Evroradijski božični koncert - Orgle in orglice

Arsov Evroradijski božični dan praznujemo skupaj z radijskimi hišami iz Združenih držav Amerike, Finske, Poljske, Islandije, Danske in Latvije. Letošnji dogodek je s svojimi ponudbami Evropski radijski zvezi oblikovalo trinajst držav: izmed njih smo izbrali sedem najobetavnejših, tistih, v katerih se prepletata  instrumentalna in vokalna glasba ter srečujeta ljudska in umetna v sožitju starega in novega. Med izbranimi koncerti je tokrat, po debelem desetletju, tudi slovenski koncert z naslovom Orgle in orglice v izvedbi organistke Polone Gantar in orgličarja Mira Božiča. Njun vir je bogata zakladnica slovenskih božičnih pesmi: tako tistih, ki med nami šepetajo o božičnih skrivnostih že stoletja, kot tudi tistih, ki so nastale pod znanimi skladateljskimi peresi. Slovenske pesmi evroradijskemu glasbenemu mozaiku dodajajo manjkajoče kamenčke. Gre za tri sklope prenosov božičnih koncertov: - od poldneva do dveh iz Združenih držav in Slovenije, - od štirih do šestih popoldne iz Finske in Poljske – z vami bo glasbena urednica Anuša Volovšek, - od sedmih do desetih iz Islandije in Danske – na programu bo glasbena urednica Vesna Istenič, - od enajstih do polnoči iz Latvije – ko se nam bo pridružil glasbeni urednik Hugo Šekoranja. Opoldne prenos iz Združenih držav Amerike: s srednjeveškimi marijanskimi pesmimi iz kodeksov Las Huelgas, Montpellier in zbirke Cantigas de Santa Maria ter angloameriškimi baladami v izvedbi znamenitega ansambla Anonymous 4. Ob štirih širimo meje držav skupaj s finskimi skladatelji in sopranistko Soile Isokoski ter Laponskim komornim orkestrom, ki je doma na najbolj oddaljenem severu Finske. Glasbeno božično popotovanje nadaljuje Poljski radio v Gdansku:  ansambel Vox luminis je izbral glasbo baročnih skladateljev, ki so bili povezani s tem pomembnim hanzeatskim pristaniškim mestom. Tretji snop Evroradijskega božičnega dneva od sedmih do desetih zvečer odpira Dekliški zbor Graduale nobili in nam ob spremljavi harfe in flavte razkril skrivnosti islandskega božiča. Otroški zbor in Simfoniki Danskega radia nas ob osmih zvečer z glasbo Augusta Enna spomni na pravljico Deklica z vžigalicami  in za nas uzvočili čarobno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega. Piko na i Evroradijskemu božičnemu dnevu 2014 pa ob enajstih zvečer da Big Band Simfonikov iz Latvije:z zimzelenimi božičnimi melodijami z vsega sveta. Koncerte smo izbirali z mislijo na poslušalce in upamo, da bo izbira po volji: sami smo že slišali nekaj odlomkov in mislimo, da vas naša družba ne bo razočarala. Brigita Rovšek, glasbena urednica Evroradijskega božičnega dneva.


01.12.2014

Arsov večer litereture in glasbe - kulinarika

Tadeja Krečič, Alenka Bole Vrabec in Domen Marinčič se v Arsovem studiu na 30. Slovenskem knjižnem sejmu pogovarjajo o kulinariki v literaturi in glasbi - od najstarejših zapisov do dandanes. Odlomke iz literarnih besedil bere dramski igralec Marko Simčič, izbor glasbe: Domen Marinčič.


26.11.2014

Arsov večer literature in glasbe: Uroš Zupan in Milko Lazar

Arsov večer literature in glasbe je združil skladatelja in multiinstrumentalista Milka Lazarja ter pesnika, esejista in prevajalca Uroša Zupana. V prvem delu večera lahko prisluhnete Zupanovim interpretacijam njegove poezije oziroma esejistike ter Lazarjevim improvizacijam na klavikordu, vezanim na predhodna Zupanova branja. V drugem delu večera je sledil pogovor z avtorjema. Vodila ga je Tina Kozin, tudi avtorica oddaje, ki je potekala v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma.


21.03.2014

Svetovni dan poezije 2014: Saj je pesem le ena. Raznotera.

Glasbeno-literarni dogodek, ki smo ga neposredno prenašali, je organiziralo Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in 3. programom - programom Ars. Nastopili so pesnica, književna prevajalka in glasbenica Klarisa Jovanović, dramska igralka Saša Pavček in kitarist Luka Ropret. Uvodno besedo je imela pisateljica in članica društva Nina Kokelj. Dogodek je potekal v atriju ljubljanske Mestne hiše 21. 3. 2014.


Stran 109 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov