Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Blokado, ki jo je sama ustvarila, je vlada nato obšla s sedmim protikoronskim zakonom.
V letošnjem letu se je odvilo eno od bolj nenavadnih poglavij domače kulturne politike, ko je vlada od meseca maja zadrževala izplačila filmskim ustvarjalcev za že opravljeno delo. Blokado, ki jo je sama ustvarila, je vlada nato obšla s sedmim protikoronskim zakonom. Filmarji so tako danes popoldne, tik pred koncem proračunskega leta, prejeli s pogodbami in odločbami dodeljena sredstva za sofinanciranje filmov.
Po mesecih agonije in prizadevanj tako opozicijskih kot koalicijskih in evropskih poslancev, pa tudi predsednika republike, je vlada poplačala dolgove 33-im javno sofinanciranim filmom v višini dveh milijonov evrov. Predsednik Društva slovenskih režiserjev Matevž Luzar:
To je absurdna situacija, da je država blokirala svoje avtorje; absurdna je tudi rešitev »tik pred dvanajsto«, kot bi temu rekli v filmskem žargonu.
Filmarji opozarjajo, da ne gre za sistemsko rešitev niti za pravi protikoronski ukrep, s čimer se strinja tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:
Potrebno je zagotoviti sistem financiranja filma, ki bo omogočal, da se filmi dejansko lahko snemajo. Trenutni sistem administrativne poti črpanja sredstev iz proračuna za film je popolnoma neustrezen. Kot vemo, se je zapletlo in zapletalo vse leto.
Sistemska rešitev, ki bi preprečila ponovitve zapleta, je sprememba zakona o izvrševanju proračuna: da se javno sofinanciranje filmov izloči iz Načrtov razvojnih programov, kamor vlada večinoma uvršča infrastrukturne projekte, kjer je investitor država. V primeru javnega sofinanciranja slovenskega filma pa gre za nepovratne državne subvencije tako kot pri domačem kmetijstvu.
Blokado, ki jo je sama ustvarila, je vlada nato obšla s sedmim protikoronskim zakonom.
V letošnjem letu se je odvilo eno od bolj nenavadnih poglavij domače kulturne politike, ko je vlada od meseca maja zadrževala izplačila filmskim ustvarjalcev za že opravljeno delo. Blokado, ki jo je sama ustvarila, je vlada nato obšla s sedmim protikoronskim zakonom. Filmarji so tako danes popoldne, tik pred koncem proračunskega leta, prejeli s pogodbami in odločbami dodeljena sredstva za sofinanciranje filmov.
Po mesecih agonije in prizadevanj tako opozicijskih kot koalicijskih in evropskih poslancev, pa tudi predsednika republike, je vlada poplačala dolgove 33-im javno sofinanciranim filmom v višini dveh milijonov evrov. Predsednik Društva slovenskih režiserjev Matevž Luzar:
To je absurdna situacija, da je država blokirala svoje avtorje; absurdna je tudi rešitev »tik pred dvanajsto«, kot bi temu rekli v filmskem žargonu.
Filmarji opozarjajo, da ne gre za sistemsko rešitev niti za pravi protikoronski ukrep, s čimer se strinja tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:
Potrebno je zagotoviti sistem financiranja filma, ki bo omogočal, da se filmi dejansko lahko snemajo. Trenutni sistem administrativne poti črpanja sredstev iz proračuna za film je popolnoma neustrezen. Kot vemo, se je zapletlo in zapletalo vse leto.
Sistemska rešitev, ki bi preprečila ponovitve zapleta, je sprememba zakona o izvrševanju proračuna: da se javno sofinanciranje filmov izloči iz Načrtov razvojnih programov, kamor vlada večinoma uvršča infrastrukturne projekte, kjer je investitor država. V primeru javnega sofinanciranja slovenskega filma pa gre za nepovratne državne subvencije tako kot pri domačem kmetijstvu.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
“Malo poležiš in pojambraš, da ti država časti rento, ti pa lahko bluziš. V bistvu so kar prebrisani tile kulturniki, medtem, ko norci dejansko garajo za minimalca,” je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki jo lahko srečate na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero Center za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo v Ljubljani, opozarja na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju. Blaž Mazi.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov