Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Blokado, ki jo je sama ustvarila, je vlada nato obšla s sedmim protikoronskim zakonom.
V letošnjem letu se je odvilo eno od bolj nenavadnih poglavij domače kulturne politike, ko je vlada od meseca maja zadrževala izplačila filmskim ustvarjalcev za že opravljeno delo. Blokado, ki jo je sama ustvarila, je vlada nato obšla s sedmim protikoronskim zakonom. Filmarji so tako danes popoldne, tik pred koncem proračunskega leta, prejeli s pogodbami in odločbami dodeljena sredstva za sofinanciranje filmov.
Po mesecih agonije in prizadevanj tako opozicijskih kot koalicijskih in evropskih poslancev, pa tudi predsednika republike, je vlada poplačala dolgove 33-im javno sofinanciranim filmom v višini dveh milijonov evrov. Predsednik Društva slovenskih režiserjev Matevž Luzar:
To je absurdna situacija, da je država blokirala svoje avtorje; absurdna je tudi rešitev »tik pred dvanajsto«, kot bi temu rekli v filmskem žargonu.
Filmarji opozarjajo, da ne gre za sistemsko rešitev niti za pravi protikoronski ukrep, s čimer se strinja tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:
Potrebno je zagotoviti sistem financiranja filma, ki bo omogočal, da se filmi dejansko lahko snemajo. Trenutni sistem administrativne poti črpanja sredstev iz proračuna za film je popolnoma neustrezen. Kot vemo, se je zapletlo in zapletalo vse leto.
Sistemska rešitev, ki bi preprečila ponovitve zapleta, je sprememba zakona o izvrševanju proračuna: da se javno sofinanciranje filmov izloči iz Načrtov razvojnih programov, kamor vlada večinoma uvršča infrastrukturne projekte, kjer je investitor država. V primeru javnega sofinanciranja slovenskega filma pa gre za nepovratne državne subvencije tako kot pri domačem kmetijstvu.
Blokado, ki jo je sama ustvarila, je vlada nato obšla s sedmim protikoronskim zakonom.
V letošnjem letu se je odvilo eno od bolj nenavadnih poglavij domače kulturne politike, ko je vlada od meseca maja zadrževala izplačila filmskim ustvarjalcev za že opravljeno delo. Blokado, ki jo je sama ustvarila, je vlada nato obšla s sedmim protikoronskim zakonom. Filmarji so tako danes popoldne, tik pred koncem proračunskega leta, prejeli s pogodbami in odločbami dodeljena sredstva za sofinanciranje filmov.
Po mesecih agonije in prizadevanj tako opozicijskih kot koalicijskih in evropskih poslancev, pa tudi predsednika republike, je vlada poplačala dolgove 33-im javno sofinanciranim filmom v višini dveh milijonov evrov. Predsednik Društva slovenskih režiserjev Matevž Luzar:
To je absurdna situacija, da je država blokirala svoje avtorje; absurdna je tudi rešitev »tik pred dvanajsto«, kot bi temu rekli v filmskem žargonu.
Filmarji opozarjajo, da ne gre za sistemsko rešitev niti za pravi protikoronski ukrep, s čimer se strinja tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:
Potrebno je zagotoviti sistem financiranja filma, ki bo omogočal, da se filmi dejansko lahko snemajo. Trenutni sistem administrativne poti črpanja sredstev iz proračuna za film je popolnoma neustrezen. Kot vemo, se je zapletlo in zapletalo vse leto.
Sistemska rešitev, ki bi preprečila ponovitve zapleta, je sprememba zakona o izvrševanju proračuna: da se javno sofinanciranje filmov izloči iz Načrtov razvojnih programov, kamor vlada večinoma uvršča infrastrukturne projekte, kjer je investitor država. V primeru javnega sofinanciranja slovenskega filma pa gre za nepovratne državne subvencije tako kot pri domačem kmetijstvu.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov