Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

11.01.2021


Letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, prinaša nekaj skoraj za vsakogar.

Zdi se, da letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, res prinaša nekaj skoraj za vsakogar. Vračajo se velike, celo legendarne filmske franšize, svoje filme bodo predstavili nekateri kultni filmski avtorji in avtorice, nove priredbe bodo doživele filmske in literarne klasike, leto pa bo naklonjeno tudi mjuziklom in superjunakom. Če se sliši predobro, da bi bilo res, je to najbrž zato, ker smo se v zadnjem letu bržkone navadili vsega hudega, za cepivo, ki naj bi prinašalo tako težko pričakovano vrnitev v normalnost, ali vsaj nekaj, kar ji je za silo podobno, pa še ne vemo, kako dobro in kako hitro bo delovalo. Ključno vprašanje tega leta je bržkone, kdaj bodo kinodvorane spet odprle svoja vrata, in ko jih bodo, ali jim bo sploh še uspelo tekmovati s ponudniki videa na zahtevo, ki so na moči pridobivali že več let, lansko leto pa jih je izstrelilo daleč na prvo mesto.

Pa vendar: vrnimo se k filmom. Med velikimi franšizami, ki se bodo v letošnjem letu vrnile na platna – ali vsaj zaslone – je med največjimi naslovi – poleg Jamesa Bonda – gotovo Matrica, kultna znanstveno-fantastična franšiza, ki je leta 1999, s prvim delom, osupnila z inovativnimi posebnimi učinki, koreografijo akcijskih prizorov, fotografijo in neverjetno zgodbo, ki se je spraševala, ali mar ne živimo vsi le v matrici, simulirani resničnosti. V prihajajočem četrtem delu, ki ga je režirala Lana Wachowski, se vračajo Keanu Reeves kot Neo, Carrie-Anne Moss kot Trinity, Jada Pinkett Smith kot Nioba in drugi igralci in igralke. Vračajo se tudi Izganjalci duhov v izvirni, moški zasedbi, pa Hitri in besni, Misija: Nemogoče, Top Gun in druge znane holivudske franšize. Med drugim bo svoj film dobila tudi Črna vdova, Marvelova superjunakinja in članica skupine Maščevalci, ki jo že dobro desetletje upodablja Scarlett Johansson.

Še en težko pričakovan znanstveno-fantastični film je zagotovo Peščeni planet, priredba enega najbolj znanih romanov tega žanra, ki ga je v šestdesetih napisal Frank Herbert. Po Davidu Lynchu je zgodbo, postavljeno na planet Arrakis, ki se dogaja v daljni prihodnosti, in boje za skrivnostno Začimbo, ki povzroča jasnovidnost in omogoča medzvezdna potovanja, v filmski obliki zdaj režiral še Denis Villeneuve, v glavni vlogi pa nastopa mladi ameriško-francoski igralec Timothée Chalamet. Peščeni planet je še eden izmed filmov, ki bi morali premiero doživeti že lani, pa se je ta zaradi epidemije zamaknila.

Svoja nova filma bosta v letošnjem letu predstavila dva kultna filmska avtorja, ki se po naključju tudi enako pišeta: mislim na Paula Thomasa Andersona in Wesa Andersona, dva filmarja, ki ne bi mogla snemati bolj različnih filmov, a sta oba nemudoma prepoznavna po samosvojem vizualnem slogu. P. T. Anderson je v lanskem letu dokončal film Soggy Bottom – naslov, ki naj bi bil delovni, bi lahko pomenil razmočeno podlago pite, ki je slabo pečena, ali pa kaj drugega. O filmu še ni prav veliko znanega, z izjemo tega, da se dogaja v sedemdesetih letih v Kaliforniji, da gre za film o odraščanju, saj zgodba pripoveduje o otroškem igralcu, v njem pa nastopa Bradley Cooper.

Wes Anderson, ekscentrik in ljubljenec ameriške neodvisne scene, znan po svojih simetričnih kompozicijah, asketskih barvnih paletah in drugih elementih prepoznavnega vizualnega sloga, pa pripravlja film o ameriški reviji The French Dispatch, ki jo je navdihnil resnični New Yorker, in se dogaja v njihovi izpostavi v izmišljenem francoskem mestu v 20. stoletju. V filmu bodo nastopili Andersonovi stalni igralci, kot so Bill Murray, Owen Wilson, Adrien Brody, Tilda Swinton in Frances McDormand, pridružili pa se jim bodo tudi Timothée Chalamet, Benicio del Toro, Elisabeth Moss in Jeffrey Wright.

Za ljubitelje mjuziklov v letošnjem letu prihajata dva zanimiva filma. Prvi je priredba filmske klasike Zgodba z zahodne strani, ki jo je navdihnila Shakespearova igra Romeo in Julija, a je preslikana v New York v petdesetih. Namesto bogatih veronskih družin si nasproti stojita dve ulični tolpi, a se mlada fant in dekle, kljub temu, da pripadata nasprotnim stranem, zaljubita. Priredbo klasičnega mjuzikla iz šestdesetih bo režiral nihče drug kot Steven Spielberg, eden komercialno najbolj uspešnih režiserjev v zgodovini, ki se je podpisal pod filme, kot so E. T. vesoljček, Barva škrlata, Jurski park, Schindlerjev seznam in druge, kar pomeni, da se nam z novo Zgodbo z zahodne strani obeta vsaj prvovrsten holivudski film.

Baz Luhrmann, avstralski filmski avtor, prepoznaven po svojih stiliziranih filmih z razkošno scenografijo in ekstravagantnimi glasbenimi točkami, ki je posnel filme, kot sta Moulin Rouge in Veliki Gatsby, se je tokrat lotil zgodbe o Elvisu Presleyu in njegovem vzponu k slavi, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Austin Butler in Tom Hanks. Produkcijo filma so morali marca sicer začasno ustaviti, ko sta Hanks in njegova žena zbolela za covidom-19.

Filmi, ki sem jih omenila, so šele začetek dolgega seznama prihajajočih naslovov v letošnjem letu. Francoski avtor Leos Carax pripravlja svoj prvenec v angleškem jeziku, Anette, v katerem nastopata Adam Driver in Marion Cotillard. Joel Coen bo – tokrat brez svojega brata – predstavil Macbetha, ki ga tokrat upodablja Denzel Washington. Guillermo del Toro se s filmom Ulica nočnih mor vrača k svojemu priljubljenemu žanru. Naštevali bi lahko še in še, a ker leto 2021 zaenkrat ne deluje nič manj nepredvidljivo kot njegov predhodnik, mu pustimo, da govori samo zase.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

11.01.2021


Letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, prinaša nekaj skoraj za vsakogar.

Zdi se, da letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, res prinaša nekaj skoraj za vsakogar. Vračajo se velike, celo legendarne filmske franšize, svoje filme bodo predstavili nekateri kultni filmski avtorji in avtorice, nove priredbe bodo doživele filmske in literarne klasike, leto pa bo naklonjeno tudi mjuziklom in superjunakom. Če se sliši predobro, da bi bilo res, je to najbrž zato, ker smo se v zadnjem letu bržkone navadili vsega hudega, za cepivo, ki naj bi prinašalo tako težko pričakovano vrnitev v normalnost, ali vsaj nekaj, kar ji je za silo podobno, pa še ne vemo, kako dobro in kako hitro bo delovalo. Ključno vprašanje tega leta je bržkone, kdaj bodo kinodvorane spet odprle svoja vrata, in ko jih bodo, ali jim bo sploh še uspelo tekmovati s ponudniki videa na zahtevo, ki so na moči pridobivali že več let, lansko leto pa jih je izstrelilo daleč na prvo mesto.

Pa vendar: vrnimo se k filmom. Med velikimi franšizami, ki se bodo v letošnjem letu vrnile na platna – ali vsaj zaslone – je med največjimi naslovi – poleg Jamesa Bonda – gotovo Matrica, kultna znanstveno-fantastična franšiza, ki je leta 1999, s prvim delom, osupnila z inovativnimi posebnimi učinki, koreografijo akcijskih prizorov, fotografijo in neverjetno zgodbo, ki se je spraševala, ali mar ne živimo vsi le v matrici, simulirani resničnosti. V prihajajočem četrtem delu, ki ga je režirala Lana Wachowski, se vračajo Keanu Reeves kot Neo, Carrie-Anne Moss kot Trinity, Jada Pinkett Smith kot Nioba in drugi igralci in igralke. Vračajo se tudi Izganjalci duhov v izvirni, moški zasedbi, pa Hitri in besni, Misija: Nemogoče, Top Gun in druge znane holivudske franšize. Med drugim bo svoj film dobila tudi Črna vdova, Marvelova superjunakinja in članica skupine Maščevalci, ki jo že dobro desetletje upodablja Scarlett Johansson.

Še en težko pričakovan znanstveno-fantastični film je zagotovo Peščeni planet, priredba enega najbolj znanih romanov tega žanra, ki ga je v šestdesetih napisal Frank Herbert. Po Davidu Lynchu je zgodbo, postavljeno na planet Arrakis, ki se dogaja v daljni prihodnosti, in boje za skrivnostno Začimbo, ki povzroča jasnovidnost in omogoča medzvezdna potovanja, v filmski obliki zdaj režiral še Denis Villeneuve, v glavni vlogi pa nastopa mladi ameriško-francoski igralec Timothée Chalamet. Peščeni planet je še eden izmed filmov, ki bi morali premiero doživeti že lani, pa se je ta zaradi epidemije zamaknila.

Svoja nova filma bosta v letošnjem letu predstavila dva kultna filmska avtorja, ki se po naključju tudi enako pišeta: mislim na Paula Thomasa Andersona in Wesa Andersona, dva filmarja, ki ne bi mogla snemati bolj različnih filmov, a sta oba nemudoma prepoznavna po samosvojem vizualnem slogu. P. T. Anderson je v lanskem letu dokončal film Soggy Bottom – naslov, ki naj bi bil delovni, bi lahko pomenil razmočeno podlago pite, ki je slabo pečena, ali pa kaj drugega. O filmu še ni prav veliko znanega, z izjemo tega, da se dogaja v sedemdesetih letih v Kaliforniji, da gre za film o odraščanju, saj zgodba pripoveduje o otroškem igralcu, v njem pa nastopa Bradley Cooper.

Wes Anderson, ekscentrik in ljubljenec ameriške neodvisne scene, znan po svojih simetričnih kompozicijah, asketskih barvnih paletah in drugih elementih prepoznavnega vizualnega sloga, pa pripravlja film o ameriški reviji The French Dispatch, ki jo je navdihnil resnični New Yorker, in se dogaja v njihovi izpostavi v izmišljenem francoskem mestu v 20. stoletju. V filmu bodo nastopili Andersonovi stalni igralci, kot so Bill Murray, Owen Wilson, Adrien Brody, Tilda Swinton in Frances McDormand, pridružili pa se jim bodo tudi Timothée Chalamet, Benicio del Toro, Elisabeth Moss in Jeffrey Wright.

Za ljubitelje mjuziklov v letošnjem letu prihajata dva zanimiva filma. Prvi je priredba filmske klasike Zgodba z zahodne strani, ki jo je navdihnila Shakespearova igra Romeo in Julija, a je preslikana v New York v petdesetih. Namesto bogatih veronskih družin si nasproti stojita dve ulični tolpi, a se mlada fant in dekle, kljub temu, da pripadata nasprotnim stranem, zaljubita. Priredbo klasičnega mjuzikla iz šestdesetih bo režiral nihče drug kot Steven Spielberg, eden komercialno najbolj uspešnih režiserjev v zgodovini, ki se je podpisal pod filme, kot so E. T. vesoljček, Barva škrlata, Jurski park, Schindlerjev seznam in druge, kar pomeni, da se nam z novo Zgodbo z zahodne strani obeta vsaj prvovrsten holivudski film.

Baz Luhrmann, avstralski filmski avtor, prepoznaven po svojih stiliziranih filmih z razkošno scenografijo in ekstravagantnimi glasbenimi točkami, ki je posnel filme, kot sta Moulin Rouge in Veliki Gatsby, se je tokrat lotil zgodbe o Elvisu Presleyu in njegovem vzponu k slavi, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Austin Butler in Tom Hanks. Produkcijo filma so morali marca sicer začasno ustaviti, ko sta Hanks in njegova žena zbolela za covidom-19.

Filmi, ki sem jih omenila, so šele začetek dolgega seznama prihajajočih naslovov v letošnjem letu. Francoski avtor Leos Carax pripravlja svoj prvenec v angleškem jeziku, Anette, v katerem nastopata Adam Driver in Marion Cotillard. Joel Coen bo – tokrat brez svojega brata – predstavil Macbetha, ki ga tokrat upodablja Denzel Washington. Guillermo del Toro se s filmom Ulica nočnih mor vrača k svojemu priljubljenemu žanru. Naštevali bi lahko še in še, a ker leto 2021 zaenkrat ne deluje nič manj nepredvidljivo kot njegov predhodnik, mu pustimo, da govori samo zase.


10.12.2021

Zgodba z zahodne strani

"Zgodba z zahodne strani sta Steven Spielberg in Holivud v najboljši formi"


10.12.2021

Jezdeci pravice

"Na začetku je bilo ukradeno kolo … Na koncu pa iskriv strelski spopad, ki se ga ne bi sramoval niti Guy Ritchie, medtem ko bi bilo za Quentina Tarantina najbrž vendarle premalo krvi"


10.12.2021

Filmski trakovi iz Beograda prispeli v Ljubljano, toda njihove dolge poti domov še ni konec

Začenjamo z zgodbo o slovenski filmski dediščini, ki je v zadnjih dneh požela široko pozornost. To je zgodba o tem, kako so se filmski trakovi, ki jih je dolga desetletja hranila Jugoslovanska kinoteka v Beogradu, po dolgi poti »vrnili domov«, kjer smo jih sprejeli odprtih rok. Mediji smo v navdušenju skorajda pozabili dodati, da se teh 13 filmov, ki smo jih leta 1968 predali v varstvo, ker nismo mogli hraniti zelo gorljivega nitratnega traku, ne vrača zgolj v Arhiv republike Slovenije, marveč ta pridobitev pomeni veliko več. V tej zgodbi je pomembno predvsem to, da se vračajo negativi, ki so izvirni in najboljši zapis filmske slike in zvoka. Trakove bo mogoče digitalno restavrirati in jih narediti digitalno dostopne v izvirni kakovosti, kot jo sodobni gledalci tudi pričakujejo. Več v pogovoru z Nerino Kocjančič s Slovenskega filmskega centra.


10.12.2021

Nemogoče figure in druge zgodbe I.

V nedeljo se je končal 18. Mednarodni festival animiranega filma, Animateka, ki je letos postregel z več kot 350 filmi, v glavnem kratkimi in nekaj celovečerci. Večer pred tem je zaznamovala Animatekina tradicionalna sklepna prireditev. Nagrado Mladi talent je prejela britanska produkcija Noč žive groze, v kateri električni mrk strašljivo zmoti spalno rutino. Otroška žirija je s slonom nagradila švicarsko animacijo Izumiti manj o severni medvedki, ki se zaradi globalnega segrevanja preseli v Zürich. Nagrado občinstva so namenili Babičinemu seksualnemu življenju domače avtorice Urške Djukić, ki ilustrira pričevanja žensk o vlogi spolnih služkinj svojim soprogom. Velika nagrada mednarodne žirije pa je šla v roke poljske animatorke Marte Pajek za film Nemogoče figure in druge zgodbe I.


09.12.2021

Razstava Odjuga spodbuja razmislek o dojemanju pripadnosti in identitete

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani danes odpirajo razstavo ODJUGA: Zgodba o identitetah na prepihu. Osrednja tema so zgodbe ljudi, ki so se po drugi vojni preselili v Slovenijo iz drugih delov Jugoslavije. Razstava je v okviru štiriletnega evropskega projekta Identiteta na prepihu nastajala od jeseni 2019, in jo je zasnovala takratna direktorica muzeja Kaja Širok, po njenem odhodu pa sta jo izpeljali kustosinji Corinne Brenko in Urška Purg. Cilj razstave je spodbuditi razmislek o lastnih predstavah o pripadnosti in identiteti, saj je tudi zgodovina Slovencev in sploh prostora naše države časovni redosled nenehnih migracij. Soavtorica razstave Corinne Brenko je poudarila, da so s sodelovanjem udeležencev poskušali soustvariti zgodbo razstave, ozavestiti življenje predmetov v muzejskem prostoru in kako lahko v javnem prostoru razumemo osebne zgodbe. Razstava bo odprta do 1. maja prihodnje leto.


08.12.2021

Monografija Zbirka Primoža Premzla javnosti približa zasebno zbirko, avtor pa razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva

Lanskoletni Schwentnerjev nagrajenec Mariborčan Primož Premzl je cenjen založnik, galerist in zbiratelj domoznanskega gradiva. Navdihuje in izziva ga zgodovina Maribora in širšega štajerskega okolja. S svojim več desetletnim delom je pomembno sooblikoval slovensko kulturno zakladnico, ki jo zdaj dopolnjuje še z izdajo knjige o svoji bogati domoznanski zbirki. Knjiga Zbirka Primoža Premzla je poskus predstavitve zasebne zbirke javnosti, avtor pa v njej razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva in zgodovini te dejavnosti.


08.12.2021

Agamben: Moč misli

Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel predstavnike sodobne filozofske misli deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer.


04.12.2021

Schwentnejeva nagrada Pavletu Učakarju

Otroške slikanice in njihove ilustracije so prvi most v domišljijski svet otrok. Podobe v slikanicah prenašajo izročilo, pripovedke, pravljice in mite, ki so nas napisali. Schwentnerjeva nagrada, ki jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS na knjižnem sejmu podeljuje kot najvišje priznanje stroke za življenjsko delo na področju založništva, gre v roke slikarju in dolgoletnemu likovnemu uredniku za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi Pavletu Učakarju. Pavle Učakar je več kot 40 let deloval kot likovni urednik otroškega in mladinskega programa največje založbe. V desetletjih pred lansko upokojitvijo je bdel nad izjemnim opusom slikanic in drugih ilustriranih knjig ter neizbrisno zaznamoval sceno slovenskih ilustratork in ilustratorjev. Sodeloval je pri več kot 2500 naslovih.


01.12.2021

Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše

Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu, ki bo potekal od 23. aprila do 27. novembra 2022, zastopal akademski slikar Marko Jakše. Beneški bienale bo poudaril domišljijske transformacije, snovne in nesnovne, za današnji trenutek Prešernov nagrajenc Marko Jakše s svojimi domiselnimi deli že več kot tri desetletja vznemirja javnost. S prepoznavnimi figuralnimi in krajinskimi motivi je namreč ustvaril skrivnosten likovni univerzum, v katerem se prepleta sanjsko in realno, lirično in pripovedno, arhaično in sodobno. Pomočnik direktorja Moderne galerije v Ljubljani in kustos Robert Simonišek napoveduje, da bo Jakšetova razstava vključevala platna iz različnih obdobij.


26.11.2021

Intervju s Panahom Panahijem

Mednarodna žirija 32. Ljubljanskega mednarodnega filmskega Liffa je vodomca namenila celovečernemu igranemu prvencu iranskega režiserja Panaha Panahija Pohodi plin! in zapisala, da film s pretanjenim smislom za humor portretira iransko družino ob slovesu od sina, preden ta postane številka v statistiki migrantov. Režiser je napovedal udeležbo na podelitvi nagrad, vendar so njegov let iz Teherana v zadnjem hipu odpovedali. S prijazno pomočjo ljubljanskega Cankarjevega doma in prevajalcev, Aleksandre Zibelnik Badii in Mehyarja Badiija Azandahija, smo Panaha Panahija poklicali v iransko prestolnico in z njim posneli intervju. Panah Panahi se je rodil leta 1984 v Teheranu in na tamkajšnji univerzi študiral film. Pozneje je delal kot fotograf na snemanjih, pomočnik snemalca in pomočnik režije. Pohodi plin! je njegov prvi celovečerec, pri katerem je, kot je povedal, v postprodukciji sodeloval njegov oče, legendarno ime iranske in svetovne kinematografije ter nagrajenec najuglednejših festivalov Jafar Panahi, ki so ga v domovini pred desetletjem zaprli in mu prepovedali filmsko ustvarjanje.


25.11.2021

O Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo in še o kom oziroma čem

Ministrstvo za kulturo je 17. septembra objavilo nelektoriran osnutek Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021-2028, javna razprava je trajala mesec dni. Na ministrstvu poslanstvo dokumenta vidijo v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu. Različne poglede je sprožil tudi predlog opredelitve Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe, z odobravanjem pa sta bili sprejeti krepitev sredstev za založništvo in vključitev vizualnih umetnosti. Preden pa bosta o osnutku rekla svoje Vlada Republike Slovenije in Državni zbor, bodo o njem v živo razpravljali gosti v Studiu ob 17.00: predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc, profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj dr. Andrej Blatnik ter strokovni vodja društva Asociacija Tadej Meserko. Marko Golja, ki pripravlja oddajo, je povabil tudi ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, vendar ni dobil nobenega pojasnila, zakaj ministra ne bo. Nikar ne zamudite.


Stran 35 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov