Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

11.01.2021


Letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, prinaša nekaj skoraj za vsakogar.

Zdi se, da letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, res prinaša nekaj skoraj za vsakogar. Vračajo se velike, celo legendarne filmske franšize, svoje filme bodo predstavili nekateri kultni filmski avtorji in avtorice, nove priredbe bodo doživele filmske in literarne klasike, leto pa bo naklonjeno tudi mjuziklom in superjunakom. Če se sliši predobro, da bi bilo res, je to najbrž zato, ker smo se v zadnjem letu bržkone navadili vsega hudega, za cepivo, ki naj bi prinašalo tako težko pričakovano vrnitev v normalnost, ali vsaj nekaj, kar ji je za silo podobno, pa še ne vemo, kako dobro in kako hitro bo delovalo. Ključno vprašanje tega leta je bržkone, kdaj bodo kinodvorane spet odprle svoja vrata, in ko jih bodo, ali jim bo sploh še uspelo tekmovati s ponudniki videa na zahtevo, ki so na moči pridobivali že več let, lansko leto pa jih je izstrelilo daleč na prvo mesto.

Pa vendar: vrnimo se k filmom. Med velikimi franšizami, ki se bodo v letošnjem letu vrnile na platna – ali vsaj zaslone – je med največjimi naslovi – poleg Jamesa Bonda – gotovo Matrica, kultna znanstveno-fantastična franšiza, ki je leta 1999, s prvim delom, osupnila z inovativnimi posebnimi učinki, koreografijo akcijskih prizorov, fotografijo in neverjetno zgodbo, ki se je spraševala, ali mar ne živimo vsi le v matrici, simulirani resničnosti. V prihajajočem četrtem delu, ki ga je režirala Lana Wachowski, se vračajo Keanu Reeves kot Neo, Carrie-Anne Moss kot Trinity, Jada Pinkett Smith kot Nioba in drugi igralci in igralke. Vračajo se tudi Izganjalci duhov v izvirni, moški zasedbi, pa Hitri in besni, Misija: Nemogoče, Top Gun in druge znane holivudske franšize. Med drugim bo svoj film dobila tudi Črna vdova, Marvelova superjunakinja in članica skupine Maščevalci, ki jo že dobro desetletje upodablja Scarlett Johansson.

Še en težko pričakovan znanstveno-fantastični film je zagotovo Peščeni planet, priredba enega najbolj znanih romanov tega žanra, ki ga je v šestdesetih napisal Frank Herbert. Po Davidu Lynchu je zgodbo, postavljeno na planet Arrakis, ki se dogaja v daljni prihodnosti, in boje za skrivnostno Začimbo, ki povzroča jasnovidnost in omogoča medzvezdna potovanja, v filmski obliki zdaj režiral še Denis Villeneuve, v glavni vlogi pa nastopa mladi ameriško-francoski igralec Timothée Chalamet. Peščeni planet je še eden izmed filmov, ki bi morali premiero doživeti že lani, pa se je ta zaradi epidemije zamaknila.

Svoja nova filma bosta v letošnjem letu predstavila dva kultna filmska avtorja, ki se po naključju tudi enako pišeta: mislim na Paula Thomasa Andersona in Wesa Andersona, dva filmarja, ki ne bi mogla snemati bolj različnih filmov, a sta oba nemudoma prepoznavna po samosvojem vizualnem slogu. P. T. Anderson je v lanskem letu dokončal film Soggy Bottom – naslov, ki naj bi bil delovni, bi lahko pomenil razmočeno podlago pite, ki je slabo pečena, ali pa kaj drugega. O filmu še ni prav veliko znanega, z izjemo tega, da se dogaja v sedemdesetih letih v Kaliforniji, da gre za film o odraščanju, saj zgodba pripoveduje o otroškem igralcu, v njem pa nastopa Bradley Cooper.

Wes Anderson, ekscentrik in ljubljenec ameriške neodvisne scene, znan po svojih simetričnih kompozicijah, asketskih barvnih paletah in drugih elementih prepoznavnega vizualnega sloga, pa pripravlja film o ameriški reviji The French Dispatch, ki jo je navdihnil resnični New Yorker, in se dogaja v njihovi izpostavi v izmišljenem francoskem mestu v 20. stoletju. V filmu bodo nastopili Andersonovi stalni igralci, kot so Bill Murray, Owen Wilson, Adrien Brody, Tilda Swinton in Frances McDormand, pridružili pa se jim bodo tudi Timothée Chalamet, Benicio del Toro, Elisabeth Moss in Jeffrey Wright.

Za ljubitelje mjuziklov v letošnjem letu prihajata dva zanimiva filma. Prvi je priredba filmske klasike Zgodba z zahodne strani, ki jo je navdihnila Shakespearova igra Romeo in Julija, a je preslikana v New York v petdesetih. Namesto bogatih veronskih družin si nasproti stojita dve ulični tolpi, a se mlada fant in dekle, kljub temu, da pripadata nasprotnim stranem, zaljubita. Priredbo klasičnega mjuzikla iz šestdesetih bo režiral nihče drug kot Steven Spielberg, eden komercialno najbolj uspešnih režiserjev v zgodovini, ki se je podpisal pod filme, kot so E. T. vesoljček, Barva škrlata, Jurski park, Schindlerjev seznam in druge, kar pomeni, da se nam z novo Zgodbo z zahodne strani obeta vsaj prvovrsten holivudski film.

Baz Luhrmann, avstralski filmski avtor, prepoznaven po svojih stiliziranih filmih z razkošno scenografijo in ekstravagantnimi glasbenimi točkami, ki je posnel filme, kot sta Moulin Rouge in Veliki Gatsby, se je tokrat lotil zgodbe o Elvisu Presleyu in njegovem vzponu k slavi, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Austin Butler in Tom Hanks. Produkcijo filma so morali marca sicer začasno ustaviti, ko sta Hanks in njegova žena zbolela za covidom-19.

Filmi, ki sem jih omenila, so šele začetek dolgega seznama prihajajočih naslovov v letošnjem letu. Francoski avtor Leos Carax pripravlja svoj prvenec v angleškem jeziku, Anette, v katerem nastopata Adam Driver in Marion Cotillard. Joel Coen bo – tokrat brez svojega brata – predstavil Macbetha, ki ga tokrat upodablja Denzel Washington. Guillermo del Toro se s filmom Ulica nočnih mor vrača k svojemu priljubljenemu žanru. Naštevali bi lahko še in še, a ker leto 2021 zaenkrat ne deluje nič manj nepredvidljivo kot njegov predhodnik, mu pustimo, da govori samo zase.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

11.01.2021


Letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, prinaša nekaj skoraj za vsakogar.

Zdi se, da letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, res prinaša nekaj skoraj za vsakogar. Vračajo se velike, celo legendarne filmske franšize, svoje filme bodo predstavili nekateri kultni filmski avtorji in avtorice, nove priredbe bodo doživele filmske in literarne klasike, leto pa bo naklonjeno tudi mjuziklom in superjunakom. Če se sliši predobro, da bi bilo res, je to najbrž zato, ker smo se v zadnjem letu bržkone navadili vsega hudega, za cepivo, ki naj bi prinašalo tako težko pričakovano vrnitev v normalnost, ali vsaj nekaj, kar ji je za silo podobno, pa še ne vemo, kako dobro in kako hitro bo delovalo. Ključno vprašanje tega leta je bržkone, kdaj bodo kinodvorane spet odprle svoja vrata, in ko jih bodo, ali jim bo sploh še uspelo tekmovati s ponudniki videa na zahtevo, ki so na moči pridobivali že več let, lansko leto pa jih je izstrelilo daleč na prvo mesto.

Pa vendar: vrnimo se k filmom. Med velikimi franšizami, ki se bodo v letošnjem letu vrnile na platna – ali vsaj zaslone – je med največjimi naslovi – poleg Jamesa Bonda – gotovo Matrica, kultna znanstveno-fantastična franšiza, ki je leta 1999, s prvim delom, osupnila z inovativnimi posebnimi učinki, koreografijo akcijskih prizorov, fotografijo in neverjetno zgodbo, ki se je spraševala, ali mar ne živimo vsi le v matrici, simulirani resničnosti. V prihajajočem četrtem delu, ki ga je režirala Lana Wachowski, se vračajo Keanu Reeves kot Neo, Carrie-Anne Moss kot Trinity, Jada Pinkett Smith kot Nioba in drugi igralci in igralke. Vračajo se tudi Izganjalci duhov v izvirni, moški zasedbi, pa Hitri in besni, Misija: Nemogoče, Top Gun in druge znane holivudske franšize. Med drugim bo svoj film dobila tudi Črna vdova, Marvelova superjunakinja in članica skupine Maščevalci, ki jo že dobro desetletje upodablja Scarlett Johansson.

Še en težko pričakovan znanstveno-fantastični film je zagotovo Peščeni planet, priredba enega najbolj znanih romanov tega žanra, ki ga je v šestdesetih napisal Frank Herbert. Po Davidu Lynchu je zgodbo, postavljeno na planet Arrakis, ki se dogaja v daljni prihodnosti, in boje za skrivnostno Začimbo, ki povzroča jasnovidnost in omogoča medzvezdna potovanja, v filmski obliki zdaj režiral še Denis Villeneuve, v glavni vlogi pa nastopa mladi ameriško-francoski igralec Timothée Chalamet. Peščeni planet je še eden izmed filmov, ki bi morali premiero doživeti že lani, pa se je ta zaradi epidemije zamaknila.

Svoja nova filma bosta v letošnjem letu predstavila dva kultna filmska avtorja, ki se po naključju tudi enako pišeta: mislim na Paula Thomasa Andersona in Wesa Andersona, dva filmarja, ki ne bi mogla snemati bolj različnih filmov, a sta oba nemudoma prepoznavna po samosvojem vizualnem slogu. P. T. Anderson je v lanskem letu dokončal film Soggy Bottom – naslov, ki naj bi bil delovni, bi lahko pomenil razmočeno podlago pite, ki je slabo pečena, ali pa kaj drugega. O filmu še ni prav veliko znanega, z izjemo tega, da se dogaja v sedemdesetih letih v Kaliforniji, da gre za film o odraščanju, saj zgodba pripoveduje o otroškem igralcu, v njem pa nastopa Bradley Cooper.

Wes Anderson, ekscentrik in ljubljenec ameriške neodvisne scene, znan po svojih simetričnih kompozicijah, asketskih barvnih paletah in drugih elementih prepoznavnega vizualnega sloga, pa pripravlja film o ameriški reviji The French Dispatch, ki jo je navdihnil resnični New Yorker, in se dogaja v njihovi izpostavi v izmišljenem francoskem mestu v 20. stoletju. V filmu bodo nastopili Andersonovi stalni igralci, kot so Bill Murray, Owen Wilson, Adrien Brody, Tilda Swinton in Frances McDormand, pridružili pa se jim bodo tudi Timothée Chalamet, Benicio del Toro, Elisabeth Moss in Jeffrey Wright.

Za ljubitelje mjuziklov v letošnjem letu prihajata dva zanimiva filma. Prvi je priredba filmske klasike Zgodba z zahodne strani, ki jo je navdihnila Shakespearova igra Romeo in Julija, a je preslikana v New York v petdesetih. Namesto bogatih veronskih družin si nasproti stojita dve ulični tolpi, a se mlada fant in dekle, kljub temu, da pripadata nasprotnim stranem, zaljubita. Priredbo klasičnega mjuzikla iz šestdesetih bo režiral nihče drug kot Steven Spielberg, eden komercialno najbolj uspešnih režiserjev v zgodovini, ki se je podpisal pod filme, kot so E. T. vesoljček, Barva škrlata, Jurski park, Schindlerjev seznam in druge, kar pomeni, da se nam z novo Zgodbo z zahodne strani obeta vsaj prvovrsten holivudski film.

Baz Luhrmann, avstralski filmski avtor, prepoznaven po svojih stiliziranih filmih z razkošno scenografijo in ekstravagantnimi glasbenimi točkami, ki je posnel filme, kot sta Moulin Rouge in Veliki Gatsby, se je tokrat lotil zgodbe o Elvisu Presleyu in njegovem vzponu k slavi, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Austin Butler in Tom Hanks. Produkcijo filma so morali marca sicer začasno ustaviti, ko sta Hanks in njegova žena zbolela za covidom-19.

Filmi, ki sem jih omenila, so šele začetek dolgega seznama prihajajočih naslovov v letošnjem letu. Francoski avtor Leos Carax pripravlja svoj prvenec v angleškem jeziku, Anette, v katerem nastopata Adam Driver in Marion Cotillard. Joel Coen bo – tokrat brez svojega brata – predstavil Macbetha, ki ga tokrat upodablja Denzel Washington. Guillermo del Toro se s filmom Ulica nočnih mor vrača k svojemu priljubljenemu žanru. Naštevali bi lahko še in še, a ker leto 2021 zaenkrat ne deluje nič manj nepredvidljivo kot njegov predhodnik, mu pustimo, da govori samo zase.


08.10.2021

Spot - Zdravnik primarij

Vsebine Programa Ars


07.10.2021

Nobelova nagrada 2021

Vsebine Programa Ars


07.10.2021

Uvodni koncert abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije

S koncertom naslovljenim Akord na robčku se odpira še eden od abonmajskih ciklov Slovenske filharmonije, ki je naslovljen Same mogočne skladbe. Kronološka odprtost cikla s šestimi koncerti vključuje mogočna orkestrska dela pozne romantike in dvajsetega stoletja domačih in tujih skladateljev. Naslov koncerta se navezuje na solistično skladbo večera, Koncert za violino v D Igorja Stravinskega, ko je skladatelj solistu, ki je premierno izvajal koncert, uvodni akord na napisal kar na robec, nakar mu je solist odvrnil, da je akord dejansko neizvedljiv. Kasneje je akord poizkusil zaigrati na violini in se takoj navdušil nad njegovo zvočnostjo. Solistično mesto uvodnega koncerta cikla Same mogočne skladbe pripada Jonianu Iliasu Kadeshi, priznanemu violiniste mlajše generacije, ki je do zdaj nastopil med drugim s Komornim orkestrom Evrope pod vodstvom sira Andrása Schiffa, Novim ruskim državnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom Jurija Bašmeta, Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Londona, Škotskim komornim orkestrom, Münchenskim radijskim orkestrom, idr.


06.10.2021

Po Ljubljani se razliva Tinta, mednarodni festival stripa

Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo. In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.


05.10.2021

Sanremo režiserja Miroslava Mandića

Po filmih Adria Blues in Igram, sem je Sanremo tretji celovečerec režiserja in scenarista Miroslava Mandića. Z glavnima igralcema Sandijem Pavlinom in Silvo Čušin in z močno simboliko prikazuje ljubezen, ki se zgodi protagonistoma Brunu in Duši v jeseni življenja, v domu starostnikov, kjer skrbijo za ljudi z demenco. Film govori o starostnikih Brunu in Duši, ki živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Kljub temu se z vsakim novim dnevom drug drugega razveselita. Režiser se v filmu osredotoča predvsem na čustveni svet protagonistov in njuno subtilno zaznavanje okolice ter intimnih impulzov, ki jih iz nje prejemata. Film, ki naslavlja temo izgube spomina, predvsem iz danes na jutri, občutenja junakov pogosteje bolj kot dialoško poudarja prav na vizualni ravni. Režiser spregovori o tem, kako si je zamišljal notranji svet osrednjega junaka, ki sproti pozablja srečevanja prejšnjega dne. Sanremo je slovensko-italijanska koprodukcija s podporo RTV Slovenija in pred nocojšnjo premiero je uspešno gostoval na tujih festivalih; je tudi slovenski kandidat za nominacijo za mednarodnega oskarja. Za filmsko fotografijo je poskrbel Peter Zeitlinger (med drugim sodelovalec Wernerja Herzoga in Ulricha Seidla), za glasbo Darko Rundek in za montažo Andrej Nagode. Prihodnji teden se bo Sanremo potegoval tudi za nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma.


05.10.2021

Kako učenci in učenke doživljajo prikriti kurikulum?

Annette Krauss v ljubljanski galeriji Škuc razmišlja o nenamernih dejavnikih v vzgoji Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Annette Krauss. V ljubljanski galeriji Škuc bodo v okviru festivala Mesto žensk nocoj odprli njeno razstavo Prikriti kurikulum, ki odstira vpogled v istoimenski projekt. Ko se je umetnica srečala s terminom prikriti kurikulum in se o njem izobraževala, je pri tem pogrešala glas učencev, zato že od leta 2007 vstopa v šolsko okolje in sodeluje z mladimi na večmesečnih delavnicah, na katerih nastanejo dela, s katerimi učenci predstavijo svoj pogled na prikriti kurikulum. Ti pogosto izhajajo iz arhitekture in fizičnega okolja, je povedala umetnica in izpostavila delo ene od učenk: »Zanimala jo je moč šolskega pohištva – raziskovala je različne stole. Kdo sedi na kakšnem stolu v kakšni situaciji? Učenci sedijo na preprostih, nepremičnih stolih, ko pa greš na primer v ravnateljevo pisarno, pa ta sedi na pisarniškem stolu s koleščki. Naredila je drobno intervencijo – učitelja je prosila za sestanek v kabinetu, še pred tem pa je zamenjala stole. Zanimivo, številnim ostalim učencem se to ni zdelo pomembno, stole so razumeli kot zgolj malenkost. Tu se je razvila neverjetna debata o naši povezanosti z vsakdanjim okoljem in o tem, kako objekti odsevajo razmerja moči.« Pomemben poudarek razstave so taktike, s katerimi si mladi lajšajo šolsko življenje – nekatere med njimi za gledalca ostanejo skrivnost, a so jih učenke in učenci pripravljeni posredovati skupini, ki bo z umetnico ustvarjala naslednjič. Spopadanje s šolskimi izzivi je tudi v osredju najnovejših del na razstavi – slovenski dijaki in dijakinje so namreč v sodelovanju ustvarili Pesmi izgovorov. Del ene od njih gre takole: »Pes mi jo je pojedel, mačka mi jo je pojedla, nosorog mi jo je pojedel.«


05.10.2021

Veno Pilon. Grafika.

Vsebine Programa Ars


01.10.2021

27. Mesto žensk

Je prihodnost lahko drugačna od preteklosti in sedanjosti? Po skoraj treh desetletjih obstoja, na pragu 27. izvedbe festivala Mesto žensk organizatorji ugotavljajo, da izbire ni: prihodnost mora biti drugačna. Od danes do 18. oktobra bo potekal raznolik in obširen program, ki vključuje več kot 130 sodelujočih.


30.09.2021

Voda je vdrla v kulturne ustanove

Vsebine Programa Ars


29.09.2021

Nekoč se bova temu smejala

Vsebine Programa Ars


24.09.2021

dr. Sonia M. Vallabh o mandatu bolnika-znanstvenika

Pravzaprav ni nikogar med nami, ki ne bi sam izkusil motenj v delovanju živčevja (od kroničnih bolečin do motenj čustvovanja) ali imel med svojimi bližnjimi bolnika, ki mu katera od bolezni živčevja krni kakovost življenja. Skoraj vsi poznamo koga, ki ga je prizadela možganska kap, je paraplegik po poškodbi hrbtenjače, ga mučita tesnobnost in depresija, ali postopno tone v demenco. Zato je morda pogovor s Sonio Vallabh priložnost, da se vsak pri sebi vpraša, ali lahko kako prispeva k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja teh bolezni, katerih prevalenca se s staranjem prebivalstva dokaj naglo povečuje. Zaradi izjemne motiviranosti in osredotočenosti je namreč dr. Sonii Vallabh in soprogu uspelo premakniti dokaj ohromljeno znanstveno raziskovalno sfero prionskih bolezni v smeri tvornejšega iskanja odgovorov na premnoga znanstvena vprašanja. Ker so (sicer dokaj redke) prionske bolezni po svojih temeljnih molekularnih mehanizmih zelo podobne ostalim nevrodegenerativnim boleznim, so prioni pomemben raziskovalni model za številne bolezni od Alzheimerjeve, Parkinsonove, Huntingtonove bolezni, frontotemporalne demence do amiotrofične lateralne skleroze. Zato bi napredek na področju raziskovanja prionov lahko pomenil dragocen preboj in zgled za raziskave vseh naštetih, trenutno neozdravljivih in neogibno smrtnih bolezni. Dogodek Nevroznanost in družba je del Sinapsine nevroznanstvene konference. Predavanje je sprotno prevajano v slovenščino.


22.09.2021

10. Kulturna ambasada Palestine

Vsebine Programa Ars


Stran 40 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov