Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
Z Aljošo Harlamovom o knjigah, pisanju in branju
Urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa bralec Aljoša Harlamov je leta 2016 doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti prej je za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe in sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne, je bil gost sredine Literarne matineje. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Dr. Aljoša Harlamov o vlogi in delu urednika za leposlovje
Prvič v slovenščini Vitomirka Trebovac in Brigitte Fontaine
Tanja Božić je za Literarni nokturno prevedla poezijo srbske pesnice mlajše generacije Vitomirke Trebovac. Doslej je izdala tri pesniške zbirke – najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla lani. Tanja Božić je za radijsko oddajo poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni Vitomirka Trebovac: Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni
Prvič imamo v slovenščini tudi pisanje legendarne francoske avantgardne kantavtorice in pisateljice Brigitte Fontaine, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig; prevedene zgodbe in variacije, ki jih je za Literarni nokturno prevedel Andrej Pleterski, so vzete iz knjige Dobro ljudstvo krvi iz leta 2010. Brigitte Fontaine: Dobro ljudstvo krvi
Pomlad bo!
Čeprav je šele januar, kmetje že razmišljajo o prvih pomladanskih opravilih. Toliko bolj se morajo pripravljati tisti, ki se kmetovanja lotevajo na novo, še posebej če prihajajo iz mesta in bi radi kmetovali čim bolj ekološko. O tem, kako travmatični so lahko tovrstni začetki, v romanu Primerljivi hektarji humorno piše Nataša Kramberger, pisateljica in prevajalka, ki živi med Berlinom, Milanom in Jurovskim Dolom.
Sveža poezija Esada Babačića
"Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli," zapiše Esad Babačić v eni od pesmi, ki bo natisnjena v njegovi novi zbirki Včasih. V njej bodo zbrane čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Sobotni Literarni nokturno z najbolj svežimi Babačićevimi pesmimi bo tudi prvi, ki bo na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars predvajan v novem časovnem terminu. (Ob sobotah ob 19.45, ob nedeljah ob 19.50 in od ponedeljka do petka ob 19.00)
Dva iz izgubljene generacije
Ob imenu Francis Scott Fitzgerald najbrž najprej pomislimo na roman Veliki Gatsby, manj znano pa je, da je Fitzgerald pred svojo smrtjo intenzivno oblikoval knjigo kratkih zgodbic o Patu Hobbyju. Izhajale so v reviji Esquire, vendar je Fitzgerald še pred objavo zadnjih petih zgodbic decembra 1940 umrl. Pat Hobby je pozabljeni hollywoodski scenarist iz časov nemega filma. V novem obdobju se le še potika po studijskih prostorih in tu in tam ulovi honorar za kakšno zamisel ali celo nastavek zgodbe. Večinoma je brez denarja in kadar le lahko, popiva. Tudi Fitzgerald je bil scenarist v Hollywoodu in v liku Pata Hobbyja je veliko samoposmeha, humorja in tudi nostalgije. Fitzgerald je knjigo, ki je ni dočakal, vendar vneto snoval, videl kot komedijo. Za Humoresko tega tedna smo izbrali kratki zgodbici Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja. Prevedel ju je Matej Juh.
Sloviti ameriški pisatelj Ernest Hemingway je večino dvajsetih let prejšnjega stoletja preživel v Parizu, ki je takrat veljal za kulturno in boemsko prestolnico sveta. Tamkajšnje življenje je bilo takrat za ameriške priseljence poceni, poleg tega tam ni bilo prohibicije. Hemingway se je v Parizu gibal med bari Latinske četrti in Montparnassa, literarno-umetniškim krogom Gertrude Stein ter knjigarno Shakespeare and company. Takrat je izšel tudi njegov prvi roman Sonce vzhaja in zahaja. Preživljal se je kot dopisnik. Svoja opažanja in poročila o dogajanju v Parizu je med drugim objavljal v kolumnah za Toronto Star Weekly. Nekaj besedil, objavljenih v letih 1922–1923 in zbranih v knjižici O Parizu, ki je pred desetletjem izšla pri londonski založbi Hesperus, je za Spomine, pisma in potopise izbrala in prevedla Nina Gostiša.
Podobe naravnega sveta Roberta Blyja
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (1926) obsega tako pesmi v vezani obliki kot pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot dvajsetih samostojnih zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Izbor njegovih pesmi v prozi je pripravila in prevedla Tina Kozin.
O življenju v ruski provinci 19. stoletja
Nikolaj Leskov je ruski pisatelj druge polovice 19. stoletja, časa, ko so se stare in nove norme medčloveških odnosov spajale in ustvarjale zmedo in negotovost ter porajale nenavadne razmere. Leskov je bil hkrati pisatelj in novinar, ki je spoštoval dejstva in resničnost, pri tem pa z moralizatorskega in vzgojiteljskega vidika upodabljal najmanj znana in neraziskana področja ruskega provincialnega življenja. Oddajo o Leskovu je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in vanjo uvrstil odlomke iz njegove najbolj umetniško dovršene kronike Soborjani v prevodu Severina Šalija.
Preplet preteklosti in sedanjosti v pisanju Elene Messner
Avstrijska pisateljica mlajše generacije Elena Messner je odraščala v Celovcu, Ljubljani iz Salzburgu. Študirala je primerjalno književnost in kulturologijo na Dunaju in v Aix-en-Provence. Romaneskni prvenec Dolgi odmev je objavila leta 2014 in z njim požela precej pohval. Mascha Dabić je za avstrijski časnik Der Standard zapisala, da se "preteklost in sedanjost, znanost in književnost v delu prepletata v strastnem zagovoru upora proti nacionalizmu in podpihovanju k vojni". Zgodbo romana avtorica splete okrog avstroogrskega oficirja slovenskega rodu, Milana Nemca, ki leta 1916 v Beogradu obupano doživlja razpad cesarstva. Odlomek z začetka romana je prevedel Jernej Biščak.
Lahkotnost zavoženih življenj
Jean-Paul Dubois se je rodil leta 1950 v Toulousu, končal študij sociologije in več let delal kot novinar in reporter za časnike Sud Ouest, Matin de Paris in Nouvel Observateur. Pozneje se je posvetil izključno pisateljevanju in uresničevanju načela »živeti svoje življenje«. Za svoje romane in zbirke kratkih zgodb je prejel več pomembnih nagrad, nekaj njegovih del pa je navdihnilo tudi priredbe za televizijske zaslone in gledališke odre. Predlogo za oddajo je napisala Urša Jernejc, ki je tudi prevedla izbrane odlomke.
Poezija na poti
»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, izšla je skoraj že davnega leta 1997 in obsega kar 5000 pesmi, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
Glavni protagonist romana Austerlitz, ki ga je napisal Winfried Georg Sebald, bolj znan kot W. G. Sebald (1940-2001), je arhitekturni zgodovinar Jacques Austerlitz, ki naratorju pripoveduje o nastanku raznih stavb, denimo železniških postaj, utrdb, torej nemih pričevalk človeštva, hkrati pa odkriva svojo travmatično preteklost. Austerlitz je v Veliko Britanijo prišel leta 1939 z otroškim transportom iz Češkoslovaške. Živel je pri rejnikih in si nato ustvaril akademsko kariero. Ko se je odrasel vrnil v Prago, je obiskal Vero, ki ga je kot otroka varovala, kadar sta bila starša zdoma. Vera mu pove za tragično smrt njegove matere v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. V izbranem odlomku Austerlitz pripoveduje o ustroju taborišča. Slogovno so za zadnji Sebaldov roman, ki ga je poslovenil Štefan Vevar, značilni izjemno dolgi stavki, del enega, ki se vije čez približno sedem strani, lahko slišite v tokratni oddaji. Za potrebe oddaje je izbrani odlomek nekoliko priredila Maja Žvokelj.
Spored literarnih oddaj med 24. in 30. januarjem 2021
24. januar
14.05 Humoreska tega tedna – Francis S. Fitzgerald: Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Ernest Hemingway: O Parizu
19.50 Literarni nokturno – Robert Bly: Krompir
22.05 Literarni portret – Nikolaj Leskov25. januar
19.00 Literarni nokturno – Elena Messner: Zakaj26. januar
21.00 Literarni večer – Jean-Paul Dubois: Lahkotnost zavoženih življenj
19.00 Literarni nokturno – Vesna Liponik: Roko razje27. januar
11.05 Literarna matineja – Poezija na poti
19.00 Literarni nokturno – W. G. Sebald: Austerlitz28. januar
19.00 Literarni nokturno – Denis Škofič: Gospodar muh29. januar
19.00 Literarni nokturno – France Onič: Krik30. januar
18.00 Izbrana proza – Ilja Erenburg: Pierre Dubois in Peter Debau
19.45 Literarni nokturno – Vida Mokrin Pauer: Jupi! Za jantar!
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
Z Aljošo Harlamovom o knjigah, pisanju in branju
Urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa bralec Aljoša Harlamov je leta 2016 doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti prej je za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe in sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne, je bil gost sredine Literarne matineje. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Dr. Aljoša Harlamov o vlogi in delu urednika za leposlovje
Prvič v slovenščini Vitomirka Trebovac in Brigitte Fontaine
Tanja Božić je za Literarni nokturno prevedla poezijo srbske pesnice mlajše generacije Vitomirke Trebovac. Doslej je izdala tri pesniške zbirke – najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla lani. Tanja Božić je za radijsko oddajo poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni Vitomirka Trebovac: Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni
Prvič imamo v slovenščini tudi pisanje legendarne francoske avantgardne kantavtorice in pisateljice Brigitte Fontaine, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig; prevedene zgodbe in variacije, ki jih je za Literarni nokturno prevedel Andrej Pleterski, so vzete iz knjige Dobro ljudstvo krvi iz leta 2010. Brigitte Fontaine: Dobro ljudstvo krvi
Pomlad bo!
Čeprav je šele januar, kmetje že razmišljajo o prvih pomladanskih opravilih. Toliko bolj se morajo pripravljati tisti, ki se kmetovanja lotevajo na novo, še posebej če prihajajo iz mesta in bi radi kmetovali čim bolj ekološko. O tem, kako travmatični so lahko tovrstni začetki, v romanu Primerljivi hektarji humorno piše Nataša Kramberger, pisateljica in prevajalka, ki živi med Berlinom, Milanom in Jurovskim Dolom.
Sveža poezija Esada Babačića
"Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli," zapiše Esad Babačić v eni od pesmi, ki bo natisnjena v njegovi novi zbirki Včasih. V njej bodo zbrane čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Sobotni Literarni nokturno z najbolj svežimi Babačićevimi pesmimi bo tudi prvi, ki bo na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars predvajan v novem časovnem terminu. (Ob sobotah ob 19.45, ob nedeljah ob 19.50 in od ponedeljka do petka ob 19.00)
Dva iz izgubljene generacije
Ob imenu Francis Scott Fitzgerald najbrž najprej pomislimo na roman Veliki Gatsby, manj znano pa je, da je Fitzgerald pred svojo smrtjo intenzivno oblikoval knjigo kratkih zgodbic o Patu Hobbyju. Izhajale so v reviji Esquire, vendar je Fitzgerald še pred objavo zadnjih petih zgodbic decembra 1940 umrl. Pat Hobby je pozabljeni hollywoodski scenarist iz časov nemega filma. V novem obdobju se le še potika po studijskih prostorih in tu in tam ulovi honorar za kakšno zamisel ali celo nastavek zgodbe. Večinoma je brez denarja in kadar le lahko, popiva. Tudi Fitzgerald je bil scenarist v Hollywoodu in v liku Pata Hobbyja je veliko samoposmeha, humorja in tudi nostalgije. Fitzgerald je knjigo, ki je ni dočakal, vendar vneto snoval, videl kot komedijo. Za Humoresko tega tedna smo izbrali kratki zgodbici Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja. Prevedel ju je Matej Juh.
Sloviti ameriški pisatelj Ernest Hemingway je večino dvajsetih let prejšnjega stoletja preživel v Parizu, ki je takrat veljal za kulturno in boemsko prestolnico sveta. Tamkajšnje življenje je bilo takrat za ameriške priseljence poceni, poleg tega tam ni bilo prohibicije. Hemingway se je v Parizu gibal med bari Latinske četrti in Montparnassa, literarno-umetniškim krogom Gertrude Stein ter knjigarno Shakespeare and company. Takrat je izšel tudi njegov prvi roman Sonce vzhaja in zahaja. Preživljal se je kot dopisnik. Svoja opažanja in poročila o dogajanju v Parizu je med drugim objavljal v kolumnah za Toronto Star Weekly. Nekaj besedil, objavljenih v letih 1922–1923 in zbranih v knjižici O Parizu, ki je pred desetletjem izšla pri londonski založbi Hesperus, je za Spomine, pisma in potopise izbrala in prevedla Nina Gostiša.
Podobe naravnega sveta Roberta Blyja
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (1926) obsega tako pesmi v vezani obliki kot pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot dvajsetih samostojnih zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Izbor njegovih pesmi v prozi je pripravila in prevedla Tina Kozin.
O življenju v ruski provinci 19. stoletja
Nikolaj Leskov je ruski pisatelj druge polovice 19. stoletja, časa, ko so se stare in nove norme medčloveških odnosov spajale in ustvarjale zmedo in negotovost ter porajale nenavadne razmere. Leskov je bil hkrati pisatelj in novinar, ki je spoštoval dejstva in resničnost, pri tem pa z moralizatorskega in vzgojiteljskega vidika upodabljal najmanj znana in neraziskana področja ruskega provincialnega življenja. Oddajo o Leskovu je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in vanjo uvrstil odlomke iz njegove najbolj umetniško dovršene kronike Soborjani v prevodu Severina Šalija.
Preplet preteklosti in sedanjosti v pisanju Elene Messner
Avstrijska pisateljica mlajše generacije Elena Messner je odraščala v Celovcu, Ljubljani iz Salzburgu. Študirala je primerjalno književnost in kulturologijo na Dunaju in v Aix-en-Provence. Romaneskni prvenec Dolgi odmev je objavila leta 2014 in z njim požela precej pohval. Mascha Dabić je za avstrijski časnik Der Standard zapisala, da se "preteklost in sedanjost, znanost in književnost v delu prepletata v strastnem zagovoru upora proti nacionalizmu in podpihovanju k vojni". Zgodbo romana avtorica splete okrog avstroogrskega oficirja slovenskega rodu, Milana Nemca, ki leta 1916 v Beogradu obupano doživlja razpad cesarstva. Odlomek z začetka romana je prevedel Jernej Biščak.
Lahkotnost zavoženih življenj
Jean-Paul Dubois se je rodil leta 1950 v Toulousu, končal študij sociologije in več let delal kot novinar in reporter za časnike Sud Ouest, Matin de Paris in Nouvel Observateur. Pozneje se je posvetil izključno pisateljevanju in uresničevanju načela »živeti svoje življenje«. Za svoje romane in zbirke kratkih zgodb je prejel več pomembnih nagrad, nekaj njegovih del pa je navdihnilo tudi priredbe za televizijske zaslone in gledališke odre. Predlogo za oddajo je napisala Urša Jernejc, ki je tudi prevedla izbrane odlomke.
Poezija na poti
»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, izšla je skoraj že davnega leta 1997 in obsega kar 5000 pesmi, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
Glavni protagonist romana Austerlitz, ki ga je napisal Winfried Georg Sebald, bolj znan kot W. G. Sebald (1940-2001), je arhitekturni zgodovinar Jacques Austerlitz, ki naratorju pripoveduje o nastanku raznih stavb, denimo železniških postaj, utrdb, torej nemih pričevalk človeštva, hkrati pa odkriva svojo travmatično preteklost. Austerlitz je v Veliko Britanijo prišel leta 1939 z otroškim transportom iz Češkoslovaške. Živel je pri rejnikih in si nato ustvaril akademsko kariero. Ko se je odrasel vrnil v Prago, je obiskal Vero, ki ga je kot otroka varovala, kadar sta bila starša zdoma. Vera mu pove za tragično smrt njegove matere v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. V izbranem odlomku Austerlitz pripoveduje o ustroju taborišča. Slogovno so za zadnji Sebaldov roman, ki ga je poslovenil Štefan Vevar, značilni izjemno dolgi stavki, del enega, ki se vije čez približno sedem strani, lahko slišite v tokratni oddaji. Za potrebe oddaje je izbrani odlomek nekoliko priredila Maja Žvokelj.
Spored literarnih oddaj med 24. in 30. januarjem 2021
24. januar
14.05 Humoreska tega tedna – Francis S. Fitzgerald: Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Ernest Hemingway: O Parizu
19.50 Literarni nokturno – Robert Bly: Krompir
22.05 Literarni portret – Nikolaj Leskov25. januar
19.00 Literarni nokturno – Elena Messner: Zakaj26. januar
21.00 Literarni večer – Jean-Paul Dubois: Lahkotnost zavoženih življenj
19.00 Literarni nokturno – Vesna Liponik: Roko razje27. januar
11.05 Literarna matineja – Poezija na poti
19.00 Literarni nokturno – W. G. Sebald: Austerlitz28. januar
19.00 Literarni nokturno – Denis Škofič: Gospodar muh29. januar
19.00 Literarni nokturno – France Onič: Krik30. januar
18.00 Izbrana proza – Ilja Erenburg: Pierre Dubois in Peter Debau
19.45 Literarni nokturno – Vida Mokrin Pauer: Jupi! Za jantar!
Na slovenski Obali, kjer so pred nekaj tedni snemali tujo filmsko produkcijo z zvezdniškimi, oskarjevskimi imeni, se je še uradno odprl Festival slovenskega filma, njegova jubilejna 25. izdaja. V portoroškem Avditoriju in piranskem Gledališču Tartini ter v Razstavišču Monfort, ki je na pol poti med njima, se bo do nedelje odvrtel pregled najnovejše slovenske filmske produkcije. Otvoritveni večer je bil v znamenju naše igralske dive Milene Zupančič, ki je – kot prva med igralci in igralkami – prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Foto: Katja Goljat in Matjaž Rušt
Številni očitki krožijo v medijih. Kritičnost ministrice za kulturo Aste Vrečko v intervjuju za STA razumejo kot nezaupnico. Bassina tudi skrbi, kot pravi, stopnjevanje pritiska na vodstvo, vse od kar je Svet ministrstvu predlagal revizijo poslovanja za zadnjih deset let. Veliko je neresnic, poudarja Bassin, mediji naj bi se po njegovem na vodenje Moderne galerije odzivali na svojstven način, očitno torej pristransko. Oba z direktorjem priznavata slabe odnose med zaposlenimi in vodstvom. Tu so še očitki na račun nestrokovnosti vodenja – utemeljitev teh Bassin ni zaznal. Kot poudari, so nekateri zaposleni po odhodu prejšnje direktorice Zdenke Badovinac nasprotovali imenovanju kateregakoli novega vodstva. Vaupotič je izpostavil tudi očitke vodstvu o neodzivnosti v primeru razstave Nike Autor V Moderni galeriji, češ da ji niso izplačali le novih negovorjenih stroškov. Avtorica je bila prisotna in direktorja prekinila, naj preneha z lažmi, saj naj bi le zahtevala izplačilo s strani vodstva že potrjenega zneska. Ministrstvo za kulturo se na izjavi Bassina in Vaupotiča do 15. ure še ni odzvalo. Pa še: strokovni delavci so se v nedavnem javnem pismu distancirali od razstave Momental-mente v Moderni galeriji, del slovenskih slikark in slikarjev po izboru zunanjega kustosa Andreja Medveda. Ta jih je opremil z opisi, ki so jih označili za popreproščeno tolmačenje umetnosti, ki jo vrača v konservativno polje. Na te kritike so se odzvali v Zvezi društev likovnih umetnikov, vendar nekateri člani društev opozarjajo, da o pismu pred objavo niso bili obveščeni.
4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, v katerega se umešča naša zgodovina, so izdali že več monografij o Habsburžanih. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. Zakaj tak naslov? "Želeli smo pokazati, da ne govorimo o tujih vladarjih, temveč o zadnjem cesarju dinastije, ki je vladala tudi nam", odgovarja urednik monografije Gregor Antoličič. Karel I. Habsburški je spregledan morda tudi zato, ker so njegov čas in vladanje zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav. Monografija, ki je nastala ob stoti obletnici cesarjeve smrti, združuje prispevke več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, z njo pa želijo nagovoriti tudi laično javnost. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so predstavili v okviru okrogle mize z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, še pred tem pa se je z urednikom Gregorjem Antoličičem pogovarjala Iza Pevec. Foto: Iza Pevec in Wikipedia
Sekcija za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU sta že četrto leto zapored pred mednarodnim dnevom slovarjev pripravila številne dogodke. Predavanja prek svetovnega spleta so odstrla slovaropisni pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost. Precej različna so bila dopoldanska predavanja in predstavitve ob mednarodnem dnevu slovarjev, razprta med strokovne dileme in uporabniške izkušnje. Dvojezične slovarje je ob slovensko-češkem in češko-slovenskem slovaropisju zastopal češki jezikoslovec David Blažek, številne predstavitve novih terminoloških slovarjev so pokazale vso pestrost strokovne terminologije, ki jo preučujejo jezikoslovci, od turizma do na primer betonskih konstrukcij in šolskega in davčnega izrazja, za konec pa so preučili še uporabnost portala Franček v šolski rabi in jezikovne svetovalnice za pravopisno rabo. Slovarski teden z naslovom Slovarji včeraj, danes, jutri je pripravila Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev. Na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji so na programu gostje Kozma Ahačič, Matija Ogrin in Matej Šekli, petkova okrogla miza z vabljivim naslovom Slovar – čuvar, krmar, šušmar ali …car? Pa bo potekala v Atriju ZRC.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN je v Cankarjevem domu že desetič zapored podelil literarno nagrado Mira, s katero vsako leto opozarja na dosežke ženskih literarnih ustvarjalk. Letošnja nagrajenka Darinka Kozinc je zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink. V svojem raziskovanju in literarnih delih se ukvarja z življenjem in usodo žensk, ki so od druge polovice 19. stoletja iz Slovenije odhajale v Aleksandrijo, da bi z delom preživljale svoje družine. Komisija v opredelitvi izpostavlja, da je Darinka Kozinc s svojim delom rušila stereotipne podobe žensk v slovenski zgodovini, jih približala mlajšemu občinstvu ter osvetlila njihovo medsebojno pomoč. Ženski odbor s svojo nagrado skuša popraviti krivice, ki so še vedno prisotne v literarnem kanonu in v izobraževalnem sistemu. Hkrati opozarja tudi na neravnovesje pri podeljevanju nagrad ustvarjalkam. Nagrada Mira je zato izjemno pomembna, saj podeljuje glas še vedno preglašeni ženski besedi. Foto: Wikipedia
Ob Dnevu arhitektov Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podeli priznanja za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja v letu 2022. Vsako leto na ta dan poteka tudi strokovna konferenca, tokratna z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti. V luči soočanja s podnebnimi spremembami je konferenca v središče pozornosti postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja in v duhu iskanja rešitev poudarila sodelovanje med strokami kot eno najpomembnejših. Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti je poleg magistra Tomaža in Lene Krušec letošnja prejemnica platinastega svinčnika, za svoj krajinskoarhitekturni opus, zlati svinčnik za odlično izvedbo prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh, patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani, avtorice Maruše Zorec. Častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije sta letos postala magistrica Nina Granda in Tomaž Granda. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja. "Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova," so zapisali. Vir foto: MMC/Miran Kambič
11. oktobra se začenja Jesenska filmska šola v Slovenski kinoteki. O vrsti zanimivih tem v pogovoru z soorganizatorko šole Ano Šturm.
V Galeriji Vžigalica se je začetek tedna odprla šesta razstava v ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji, ki je tokrat posvečena Pomurju. Cikel, ki si je zadal povezovanje Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami tokrat prek ustvarjanja Društva prekmurske pobude ONEJ in trinajstih umetnikov, ki v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo, ne želi v ospredje postavljati arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, marveč raje ponuditi drugačen pogled na pomursko umetnost. S kuratorjem razstave Janijem Pirnatom se je v Galeriji Vžigalica pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Gregor Purgaj, "Velika zmaga")
»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Annie Ernaux slovi predvsem po avtobiografskem značaju svojih literarnih del. Pozornost bralske javnosti pa je pritegnila z romanom Mesto iz leta 1984, v katerem je raziskovala življenje v majhnem francoskem mestu, napetosti med družbenimi razredi in predvsem svoj odnos z očetom. Odlomek je za naše literarne oddaje prevedel Andrej Peric, ki ga je pred mikrofon povabil Gregor Podlogar. Foto: MMC/EPA
Nobelovo nagrado za književnost za leto 2022 prejme francoska književnica Annie Ernaux in sicer za »pogum in klinično ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« so ob razglasitvi pred nekaj urami pojasnili v imenu Švedske akademije.Literatura Annie Ernaux je izrazito avtobiografska, a prepredena z družbenimi temami. V ozadju je družbena, objektivna, zgodovinska resničnost, v ospredju pa osebne izkušnje, doživljanje in spomin nanje. Odnos s starši, najstniška leta, poroka, strastna ljubezen, očetova in materina smrt, rak, Alzheimer … vse to je našlo pot v njeno pisanje, vse je osebno in hkrati blizu marsikomu – Annie Eranux je priljubljena tako pri kritikih kot pri širšem bralstvu. V slovenščini je v prevodu Maide Alilović izšel le njen najbolj znani roman Leta. »Knjiga Leta skuša rešiti vse, kar smo v francoski družbi preživljali od druge svetovne vojne naprej, hkrati pa sem skušala rešiti svoje lastno življenje … Pomembno pri tem je, da obojega, se pravi svojega življenja in dogodkov ter sprememb v družbi, nisem hotela ločevati,« je Annie Ernaux ob izidu prevoda za Radio Slovenija povedala kolegici Tadeji Krečič. Annie Ernaux kljub svojim 82 letom še vedno piše, prav pred nekaj meseci je založba Gallimard izdala njen roman Mladenič. Foto: EPA
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je pozvala k ustreznemu financiranju slovenske avdiovizualne industrije. Kot so opozorili, sektor že od leta 2018, ko je bila prvič podana zaveza o povečanem financiranju Slovenskega filmskega centra na 11 milijonov evrov, zaman čaka na obljubljeno.
Festival stripa, ki vsako leto oktobra poteka v Kinu Šiška ter na drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod, je osrednji stripovski dogodek v slovenskem prostoru. Festival prinaša kopico stripovskih razstav, pogovorov, predavanj in delavnic, pa tudi program za otroke. V ospredju so priznani mednarodni gosti, med njimi nemški vizualni umetnik ATAK. V okviru festivala bo v Kinu Šiška potekal tudi tradicionalni stripovski sejem s pregledom letošnje stripovske letine in ponudbo izdaj domačih stripovskih založnikov ter obsejemskim dogajanjem, ki se bo zaključil s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta. Foto: Festival Tinta
Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu z geslom Mi – junaki svojega dela je zmagal performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića. V Beogradu so podelili dve veliki nagradi, drugo je prejela belgijska plesna predstava Vsak poskus se bo končal z upognjenimi telesi in polomljenimi kostmi s koreografijo Jana Martensa. Slovenski pa je bil tudi zadnji del festivala, saj si je občinstvo lahko ogledalo premiero avtorskega projekta Krize režiserja Žige Divjaka. Predstava je bila težko pričakovana. Srbski mediji so jo opisovali kot nenavadno, avantgardno, eksperiment, v katerem je osnovna materija surovi kapitalizem, četudi vsebinsko prevladuje ekološka ozaveščenost. Bitef/Jelena Janković
Dobitnik nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo je Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju. Zupanova zbirka je pesniška avtobiografija, pesnikov »osebni zemljevid« slovenske poezije in fenomena poezije »kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost«, so zapisali pri žiriji. Za ta osebni zemljevid pa je ključno Zupanovo branje slovenske poezije. Zupan je v 90-ih javno priznal, da ne bere slovenske poezije. Nato je to spremenil in počasi je začela nastajati njegova zbirka esejev, osebno srečanje pesnika s 15 slovenskimi pesniki, ki je tudi nekakšen priročnik za branje poezije. Foto: Urška Boljkovac
V ljubljanski Cukrarni predstavljajo samostojno razstavo Michelangela Pistoletta, enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja, ki je med drugim leta 2003 na beneškem bienalu prejel nagrado za življenjsko delo, njegova dela pa najdemo v zbirkah velikih galerij kot je newyorški Guggenheim. Velja za vodilnega predstavnika gibanja Arte Povera, ki se je v šestedesetih in sedemdesetih letih prejšnega stoletja upiralo ustaljenim vrednotam družbe, industrije, politike in umetnosti. Slika je okno v drug svet je veljalo nekoč. Ali pa, da nas nagovarja s svojstvenim likovnim jezikom. Michelangelo Pistoletto je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi zrcalnimi slikami to obrnil na glavo. Podobe oseb – najprej je šlo za njegov avtoportret - je spojil z odsevnim ozadjem in tako del njegovega umetniškega dela vsakič znova postanemo mi, ki to delo gledamo. "Takrat sem spoznal, da so del umetniškega dela tudi univerzum, prostor, čas in obiskovalec. Tako kot sem sam del umetniškega dela, je to postal tudi njegov gledalec. Nisem bil več sam, ni šlo več za mojo identiteto temveč za nas. Vsi so bili del moje identitete, moja identiteta pa del družbe." Tako pove Michelangelo Pistoletto, ki se na razstavi z naslovom Četrta generacija v Cukrarni predstavlja s svojimi ključnimi deli, poudarek pa je na njegovem temnem obdobju iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med tedanjim in današnjim časom, obremenjenim z vojno in ekološko krizo, namreč vidi več vzporednic: "Zdaj smo ponovno v temi in ta razstava kaže na to, zato je pomembna. Moja dela iz osemdesetih so zdaj zelo sodobna. A optimistično se sprašujem ali bomo lahko po koncu tega obdobja znova videli svetlobo." Pistoletto sicer velja za ključnega predstavnika gibanja Arte povera, ki se je, kot pravi sam, osredotočalo na bistveno in bilo v tem radikalno. In prepričan je, da ostaja radikalno in relevantno še danes. Foto: Iza Pevec
Razstava Momental-mente: žive slike v Moderni galeriji v Ljubljani združuje najnovejša dela sedemnajstih slovenskih slikark in slikarjev. Dela za razstavo je izbral kustos Andrej Medved, ki meni, da je sodobno slovensko slikarstvo v izvrstni formi. Foto: Mitja Konić, Amor Fati, 2016. Olje na platnu, 300 × 400 cm. Foto: Mitja Konić5 / 5
V Beogradu se je začel gledališki festival Bitef. Med devetimi predstavami v tekmovalnem programu sta tudi dve slovenski predstavi, obe koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske. Pod predstavo Solo, ki je bila premierno uprizorjena lani, se režijsko podpisuje Nina Rajić Kranjac, druga predstava Krize režiserja Žige Divjaka pa bo na Bitefu doživela premiero. O zastopanosti slovenskih umetnikov in drugih poudarkih letošnje izdaje Bitefa pa več Boštjan Anžin. FOTO: detajl fotografije Žige Divjaka iz predstave Krize
"Kako biti in ostati etičen?" je vprašanje, ki ga bo ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga zastavljala predstava "Zaprta študija. New constructive ethics" v Prešernovem gledališču Kranj. Drama Ivana Viripajeva v formi intervjujev treh intelektualcev razkriva njihova prepričanja ter neskladja med poklicnimi stališči in zasebnimi življenji. "Lahko bi rekli, da tekst poskuša obsoditi spone kapitalizma, neokolonialnih zasužnjevanj tretjega sveta in vse pogubnejših podnebnih katastrof za človeka in celotno Zemljo ter v istem hipu odgovor zaupati vrhu treh znanstvenikov 21. stoletja, ki ob preučevanju človeške evolucije (in nasprotno, zakaj se dogaja zaviranje le-te) razvijejo tezo, da so človeški možgani vnaprej biološko determinirani," je o predstavi zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac. Foto: Nada Žgank, vir: FB stran Prešernovo gledališče Kranj
V četrtek, 22. septembra, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela mednarodna filozofska konferenca z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti, ki jo bo sklenilo predavanje sodobnega ameriškega filozofa Erica Santnerja. Poleg njega so se na konferenci že predstavili številni ugledni in mednarodno priznani filozofi, tako domači kot tudi tuji, med katerimi najbolj izstopa Slavoj Žižek. Kot je v knjižici povzetkov zapisal dr. Mladen Dolar, idejni pobudnik konference, sega vprašanje gospodarja na začetek naše kulture, človeško zgodovino pa je gospodar preganjal tisočletja, se kazal skozi vedno nove oblike in postavljal vedno nove uganke. A filozofi in filozofinje na mednarodni filozofski konferenci Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti se posvečajo predvsem problemom novih podob Gospodarja, povezanih s sedanjim časom. Konferenca je posvečena aktualnemu pretresanju Heglove misli, naslov namreč napeljuje na slovito dialektiko gospodarja in hlapca iz njegovega dela Fenomenologija duha. Eden od vrhuncev konference je bil četrtkov nastop Slavoja Žižka v polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Potrebno je omeniti, da je Žižek o gospodarju že pisal in nekje izpostavil, da marksistično branje dialektike gospodarja in hlapca spregleda, da je gospodar »nazadnje izmislek hlapca« […] in »hlapec se osvobodi gospodarja šele, ko izkusi, kako je bil gospodar le utelešenje samoblokade njegove lastne želje«. V tokratnem predavanju z naslovom Čigav služabnik je gospodar? pa se je navezal na konkretni politični primer: »Najbolj vidna oblika vrnitve potlačenega, je obscen gospodar – nov lik, morda lik freudovskega praočeta. Nekoč tradicionalna avtoriteta izgublja svoj bistveno moč, ker se k njej ni več mogoče vrniti. Vse te vrnitve k tradicionalni avtoriteti so postmoderne prevare. Ali Donald Trump uteleša tradicionalne vrednote? Ne, nikakor, njegov konservatizem je postmoderna predstava, gromozanski egotrip. Z opolzkimi igranjem na tradicionalne vrednote, pomešane z javnimi nespodobnostmi, je bil Donald Trump ultimativen postmodernistični predsednik. In če primerjamo Trumpa na primer z Bernijem Sandersom, je Trump najbolj izrazit postmodernistični politik, Sanders pa staromoden moralist. In zaradi tega je današnja levica oziroma to, kar je od nje še ostalo, v težavah.« Ob tem je Žižek na koncu še opozoril na pomen Heglove misli, ki nas uči, da se ideje lahko ponesrečijo, a se bodo morda naslednjič posrečile. In zato po njegovem prihaja čas Heglove misli. Foto: Gregor Podlogar
Neveljaven email naslov