Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
Z Aljošo Harlamovom o knjigah, pisanju in branju
Urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa bralec Aljoša Harlamov je leta 2016 doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti prej je za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe in sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne, je bil gost sredine Literarne matineje. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Dr. Aljoša Harlamov o vlogi in delu urednika za leposlovje
Prvič v slovenščini Vitomirka Trebovac in Brigitte Fontaine
Tanja Božić je za Literarni nokturno prevedla poezijo srbske pesnice mlajše generacije Vitomirke Trebovac. Doslej je izdala tri pesniške zbirke – najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla lani. Tanja Božić je za radijsko oddajo poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni Vitomirka Trebovac: Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni
Prvič imamo v slovenščini tudi pisanje legendarne francoske avantgardne kantavtorice in pisateljice Brigitte Fontaine, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig; prevedene zgodbe in variacije, ki jih je za Literarni nokturno prevedel Andrej Pleterski, so vzete iz knjige Dobro ljudstvo krvi iz leta 2010. Brigitte Fontaine: Dobro ljudstvo krvi
Pomlad bo!
Čeprav je šele januar, kmetje že razmišljajo o prvih pomladanskih opravilih. Toliko bolj se morajo pripravljati tisti, ki se kmetovanja lotevajo na novo, še posebej če prihajajo iz mesta in bi radi kmetovali čim bolj ekološko. O tem, kako travmatični so lahko tovrstni začetki, v romanu Primerljivi hektarji humorno piše Nataša Kramberger, pisateljica in prevajalka, ki živi med Berlinom, Milanom in Jurovskim Dolom.
Sveža poezija Esada Babačića
"Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli," zapiše Esad Babačić v eni od pesmi, ki bo natisnjena v njegovi novi zbirki Včasih. V njej bodo zbrane čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Sobotni Literarni nokturno z najbolj svežimi Babačićevimi pesmimi bo tudi prvi, ki bo na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars predvajan v novem časovnem terminu. (Ob sobotah ob 19.45, ob nedeljah ob 19.50 in od ponedeljka do petka ob 19.00)
Dva iz izgubljene generacije
Ob imenu Francis Scott Fitzgerald najbrž najprej pomislimo na roman Veliki Gatsby, manj znano pa je, da je Fitzgerald pred svojo smrtjo intenzivno oblikoval knjigo kratkih zgodbic o Patu Hobbyju. Izhajale so v reviji Esquire, vendar je Fitzgerald še pred objavo zadnjih petih zgodbic decembra 1940 umrl. Pat Hobby je pozabljeni hollywoodski scenarist iz časov nemega filma. V novem obdobju se le še potika po studijskih prostorih in tu in tam ulovi honorar za kakšno zamisel ali celo nastavek zgodbe. Večinoma je brez denarja in kadar le lahko, popiva. Tudi Fitzgerald je bil scenarist v Hollywoodu in v liku Pata Hobbyja je veliko samoposmeha, humorja in tudi nostalgije. Fitzgerald je knjigo, ki je ni dočakal, vendar vneto snoval, videl kot komedijo. Za Humoresko tega tedna smo izbrali kratki zgodbici Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja. Prevedel ju je Matej Juh.
Sloviti ameriški pisatelj Ernest Hemingway je večino dvajsetih let prejšnjega stoletja preživel v Parizu, ki je takrat veljal za kulturno in boemsko prestolnico sveta. Tamkajšnje življenje je bilo takrat za ameriške priseljence poceni, poleg tega tam ni bilo prohibicije. Hemingway se je v Parizu gibal med bari Latinske četrti in Montparnassa, literarno-umetniškim krogom Gertrude Stein ter knjigarno Shakespeare and company. Takrat je izšel tudi njegov prvi roman Sonce vzhaja in zahaja. Preživljal se je kot dopisnik. Svoja opažanja in poročila o dogajanju v Parizu je med drugim objavljal v kolumnah za Toronto Star Weekly. Nekaj besedil, objavljenih v letih 1922–1923 in zbranih v knjižici O Parizu, ki je pred desetletjem izšla pri londonski založbi Hesperus, je za Spomine, pisma in potopise izbrala in prevedla Nina Gostiša.
Podobe naravnega sveta Roberta Blyja
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (1926) obsega tako pesmi v vezani obliki kot pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot dvajsetih samostojnih zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Izbor njegovih pesmi v prozi je pripravila in prevedla Tina Kozin.
O življenju v ruski provinci 19. stoletja
Nikolaj Leskov je ruski pisatelj druge polovice 19. stoletja, časa, ko so se stare in nove norme medčloveških odnosov spajale in ustvarjale zmedo in negotovost ter porajale nenavadne razmere. Leskov je bil hkrati pisatelj in novinar, ki je spoštoval dejstva in resničnost, pri tem pa z moralizatorskega in vzgojiteljskega vidika upodabljal najmanj znana in neraziskana področja ruskega provincialnega življenja. Oddajo o Leskovu je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in vanjo uvrstil odlomke iz njegove najbolj umetniško dovršene kronike Soborjani v prevodu Severina Šalija.
Preplet preteklosti in sedanjosti v pisanju Elene Messner
Avstrijska pisateljica mlajše generacije Elena Messner je odraščala v Celovcu, Ljubljani iz Salzburgu. Študirala je primerjalno književnost in kulturologijo na Dunaju in v Aix-en-Provence. Romaneskni prvenec Dolgi odmev je objavila leta 2014 in z njim požela precej pohval. Mascha Dabić je za avstrijski časnik Der Standard zapisala, da se "preteklost in sedanjost, znanost in književnost v delu prepletata v strastnem zagovoru upora proti nacionalizmu in podpihovanju k vojni". Zgodbo romana avtorica splete okrog avstroogrskega oficirja slovenskega rodu, Milana Nemca, ki leta 1916 v Beogradu obupano doživlja razpad cesarstva. Odlomek z začetka romana je prevedel Jernej Biščak.
Lahkotnost zavoženih življenj
Jean-Paul Dubois se je rodil leta 1950 v Toulousu, končal študij sociologije in več let delal kot novinar in reporter za časnike Sud Ouest, Matin de Paris in Nouvel Observateur. Pozneje se je posvetil izključno pisateljevanju in uresničevanju načela »živeti svoje življenje«. Za svoje romane in zbirke kratkih zgodb je prejel več pomembnih nagrad, nekaj njegovih del pa je navdihnilo tudi priredbe za televizijske zaslone in gledališke odre. Predlogo za oddajo je napisala Urša Jernejc, ki je tudi prevedla izbrane odlomke.
Poezija na poti
»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, izšla je skoraj že davnega leta 1997 in obsega kar 5000 pesmi, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
Glavni protagonist romana Austerlitz, ki ga je napisal Winfried Georg Sebald, bolj znan kot W. G. Sebald (1940-2001), je arhitekturni zgodovinar Jacques Austerlitz, ki naratorju pripoveduje o nastanku raznih stavb, denimo železniških postaj, utrdb, torej nemih pričevalk človeštva, hkrati pa odkriva svojo travmatično preteklost. Austerlitz je v Veliko Britanijo prišel leta 1939 z otroškim transportom iz Češkoslovaške. Živel je pri rejnikih in si nato ustvaril akademsko kariero. Ko se je odrasel vrnil v Prago, je obiskal Vero, ki ga je kot otroka varovala, kadar sta bila starša zdoma. Vera mu pove za tragično smrt njegove matere v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. V izbranem odlomku Austerlitz pripoveduje o ustroju taborišča. Slogovno so za zadnji Sebaldov roman, ki ga je poslovenil Štefan Vevar, značilni izjemno dolgi stavki, del enega, ki se vije čez približno sedem strani, lahko slišite v tokratni oddaji. Za potrebe oddaje je izbrani odlomek nekoliko priredila Maja Žvokelj.
Spored literarnih oddaj med 24. in 30. januarjem 2021
24. januar
14.05 Humoreska tega tedna – Francis S. Fitzgerald: Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Ernest Hemingway: O Parizu
19.50 Literarni nokturno – Robert Bly: Krompir
22.05 Literarni portret – Nikolaj Leskov25. januar
19.00 Literarni nokturno – Elena Messner: Zakaj26. januar
21.00 Literarni večer – Jean-Paul Dubois: Lahkotnost zavoženih življenj
19.00 Literarni nokturno – Vesna Liponik: Roko razje27. januar
11.05 Literarna matineja – Poezija na poti
19.00 Literarni nokturno – W. G. Sebald: Austerlitz28. januar
19.00 Literarni nokturno – Denis Škofič: Gospodar muh29. januar
19.00 Literarni nokturno – France Onič: Krik30. januar
18.00 Izbrana proza – Ilja Erenburg: Pierre Dubois in Peter Debau
19.45 Literarni nokturno – Vida Mokrin Pauer: Jupi! Za jantar!
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
Z Aljošo Harlamovom o knjigah, pisanju in branju
Urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa bralec Aljoša Harlamov je leta 2016 doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti prej je za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe in sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne, je bil gost sredine Literarne matineje. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Dr. Aljoša Harlamov o vlogi in delu urednika za leposlovje
Prvič v slovenščini Vitomirka Trebovac in Brigitte Fontaine
Tanja Božić je za Literarni nokturno prevedla poezijo srbske pesnice mlajše generacije Vitomirke Trebovac. Doslej je izdala tri pesniške zbirke – najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla lani. Tanja Božić je za radijsko oddajo poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni Vitomirka Trebovac: Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni
Prvič imamo v slovenščini tudi pisanje legendarne francoske avantgardne kantavtorice in pisateljice Brigitte Fontaine, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig; prevedene zgodbe in variacije, ki jih je za Literarni nokturno prevedel Andrej Pleterski, so vzete iz knjige Dobro ljudstvo krvi iz leta 2010. Brigitte Fontaine: Dobro ljudstvo krvi
Pomlad bo!
Čeprav je šele januar, kmetje že razmišljajo o prvih pomladanskih opravilih. Toliko bolj se morajo pripravljati tisti, ki se kmetovanja lotevajo na novo, še posebej če prihajajo iz mesta in bi radi kmetovali čim bolj ekološko. O tem, kako travmatični so lahko tovrstni začetki, v romanu Primerljivi hektarji humorno piše Nataša Kramberger, pisateljica in prevajalka, ki živi med Berlinom, Milanom in Jurovskim Dolom.
Sveža poezija Esada Babačića
"Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli," zapiše Esad Babačić v eni od pesmi, ki bo natisnjena v njegovi novi zbirki Včasih. V njej bodo zbrane čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Sobotni Literarni nokturno z najbolj svežimi Babačićevimi pesmimi bo tudi prvi, ki bo na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars predvajan v novem časovnem terminu. (Ob sobotah ob 19.45, ob nedeljah ob 19.50 in od ponedeljka do petka ob 19.00)
Dva iz izgubljene generacije
Ob imenu Francis Scott Fitzgerald najbrž najprej pomislimo na roman Veliki Gatsby, manj znano pa je, da je Fitzgerald pred svojo smrtjo intenzivno oblikoval knjigo kratkih zgodbic o Patu Hobbyju. Izhajale so v reviji Esquire, vendar je Fitzgerald še pred objavo zadnjih petih zgodbic decembra 1940 umrl. Pat Hobby je pozabljeni hollywoodski scenarist iz časov nemega filma. V novem obdobju se le še potika po studijskih prostorih in tu in tam ulovi honorar za kakšno zamisel ali celo nastavek zgodbe. Večinoma je brez denarja in kadar le lahko, popiva. Tudi Fitzgerald je bil scenarist v Hollywoodu in v liku Pata Hobbyja je veliko samoposmeha, humorja in tudi nostalgije. Fitzgerald je knjigo, ki je ni dočakal, vendar vneto snoval, videl kot komedijo. Za Humoresko tega tedna smo izbrali kratki zgodbici Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja. Prevedel ju je Matej Juh.
Sloviti ameriški pisatelj Ernest Hemingway je večino dvajsetih let prejšnjega stoletja preživel v Parizu, ki je takrat veljal za kulturno in boemsko prestolnico sveta. Tamkajšnje življenje je bilo takrat za ameriške priseljence poceni, poleg tega tam ni bilo prohibicije. Hemingway se je v Parizu gibal med bari Latinske četrti in Montparnassa, literarno-umetniškim krogom Gertrude Stein ter knjigarno Shakespeare and company. Takrat je izšel tudi njegov prvi roman Sonce vzhaja in zahaja. Preživljal se je kot dopisnik. Svoja opažanja in poročila o dogajanju v Parizu je med drugim objavljal v kolumnah za Toronto Star Weekly. Nekaj besedil, objavljenih v letih 1922–1923 in zbranih v knjižici O Parizu, ki je pred desetletjem izšla pri londonski založbi Hesperus, je za Spomine, pisma in potopise izbrala in prevedla Nina Gostiša.
Podobe naravnega sveta Roberta Blyja
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (1926) obsega tako pesmi v vezani obliki kot pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot dvajsetih samostojnih zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Izbor njegovih pesmi v prozi je pripravila in prevedla Tina Kozin.
O življenju v ruski provinci 19. stoletja
Nikolaj Leskov je ruski pisatelj druge polovice 19. stoletja, časa, ko so se stare in nove norme medčloveških odnosov spajale in ustvarjale zmedo in negotovost ter porajale nenavadne razmere. Leskov je bil hkrati pisatelj in novinar, ki je spoštoval dejstva in resničnost, pri tem pa z moralizatorskega in vzgojiteljskega vidika upodabljal najmanj znana in neraziskana področja ruskega provincialnega življenja. Oddajo o Leskovu je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in vanjo uvrstil odlomke iz njegove najbolj umetniško dovršene kronike Soborjani v prevodu Severina Šalija.
Preplet preteklosti in sedanjosti v pisanju Elene Messner
Avstrijska pisateljica mlajše generacije Elena Messner je odraščala v Celovcu, Ljubljani iz Salzburgu. Študirala je primerjalno književnost in kulturologijo na Dunaju in v Aix-en-Provence. Romaneskni prvenec Dolgi odmev je objavila leta 2014 in z njim požela precej pohval. Mascha Dabić je za avstrijski časnik Der Standard zapisala, da se "preteklost in sedanjost, znanost in književnost v delu prepletata v strastnem zagovoru upora proti nacionalizmu in podpihovanju k vojni". Zgodbo romana avtorica splete okrog avstroogrskega oficirja slovenskega rodu, Milana Nemca, ki leta 1916 v Beogradu obupano doživlja razpad cesarstva. Odlomek z začetka romana je prevedel Jernej Biščak.
Lahkotnost zavoženih življenj
Jean-Paul Dubois se je rodil leta 1950 v Toulousu, končal študij sociologije in več let delal kot novinar in reporter za časnike Sud Ouest, Matin de Paris in Nouvel Observateur. Pozneje se je posvetil izključno pisateljevanju in uresničevanju načela »živeti svoje življenje«. Za svoje romane in zbirke kratkih zgodb je prejel več pomembnih nagrad, nekaj njegovih del pa je navdihnilo tudi priredbe za televizijske zaslone in gledališke odre. Predlogo za oddajo je napisala Urša Jernejc, ki je tudi prevedla izbrane odlomke.
Poezija na poti
»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, izšla je skoraj že davnega leta 1997 in obsega kar 5000 pesmi, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
Glavni protagonist romana Austerlitz, ki ga je napisal Winfried Georg Sebald, bolj znan kot W. G. Sebald (1940-2001), je arhitekturni zgodovinar Jacques Austerlitz, ki naratorju pripoveduje o nastanku raznih stavb, denimo železniških postaj, utrdb, torej nemih pričevalk človeštva, hkrati pa odkriva svojo travmatično preteklost. Austerlitz je v Veliko Britanijo prišel leta 1939 z otroškim transportom iz Češkoslovaške. Živel je pri rejnikih in si nato ustvaril akademsko kariero. Ko se je odrasel vrnil v Prago, je obiskal Vero, ki ga je kot otroka varovala, kadar sta bila starša zdoma. Vera mu pove za tragično smrt njegove matere v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. V izbranem odlomku Austerlitz pripoveduje o ustroju taborišča. Slogovno so za zadnji Sebaldov roman, ki ga je poslovenil Štefan Vevar, značilni izjemno dolgi stavki, del enega, ki se vije čez približno sedem strani, lahko slišite v tokratni oddaji. Za potrebe oddaje je izbrani odlomek nekoliko priredila Maja Žvokelj.
Spored literarnih oddaj med 24. in 30. januarjem 2021
24. januar
14.05 Humoreska tega tedna – Francis S. Fitzgerald: Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Ernest Hemingway: O Parizu
19.50 Literarni nokturno – Robert Bly: Krompir
22.05 Literarni portret – Nikolaj Leskov25. januar
19.00 Literarni nokturno – Elena Messner: Zakaj26. januar
21.00 Literarni večer – Jean-Paul Dubois: Lahkotnost zavoženih življenj
19.00 Literarni nokturno – Vesna Liponik: Roko razje27. januar
11.05 Literarna matineja – Poezija na poti
19.00 Literarni nokturno – W. G. Sebald: Austerlitz28. januar
19.00 Literarni nokturno – Denis Škofič: Gospodar muh29. januar
19.00 Literarni nokturno – France Onič: Krik30. januar
18.00 Izbrana proza – Ilja Erenburg: Pierre Dubois in Peter Debau
19.45 Literarni nokturno – Vida Mokrin Pauer: Jupi! Za jantar!
Na Festivalu Ljubljana je dva večera občinstvo v Gallusovi dvorani navduševal Orkester Zahodno-vzhodni Divan z Danielom Barenboimom, ki je orkester pred 23imi leti ustanovil skupaj z ameriškim intelektualcem palestinskega rodu Edwardom Saidom. Orkester, v katerem vrhunski glasbeniki iz različnih držav in kultur Srednjega vzhoda uresničujejo idejo miru, je na drugem večeru nastopil s pianistom Langom Langom. Noči v španskih vrtovih Manuella de Falle je skladba, v katerem je klavir ob orkestru bolj prvi med enakimi, kot pa izstopajoč solist; Lang Lang jo je natrpal s sijajnimi barvanji in skoraj surovimi udarci, se mestoma lepo povezal z orkestrom, a vse prevečkrat skušal storiti nekaj, česar sama glasba tu ne omogoča. Razkazovanje vseh prstnih spretnosti je lahko tako dosegel šele z dodatkom, ponovno z de Fallo, s plesom is suite Ljubezen čarovnica. V kratkem temperamentnem stavku je pianist upravičeno navdušil, a ob poslušanju ostane tudi marsikateri pomislek. Štiridesetletni zvezdnik klasične glasbe ostaja mojster promocije, digitalnih omrežij, je virtuoz, a ker se zdijo prav to njegovi cilji in ker sama glasba prevečkrat ostane ob strani, Lang Lang ni na poti med resnično velike pianiste. Drugi večer gostovanja Orkester Zahodno-vzhodni Divan z znamenitim dirigentom Danielom Barenboimom in z deli Ravela in Debussyja je bolj kot dirigentovo interpretacijo poudaril presežno muzikantsko moč članov orkestra – barvna pisanost, solistični deli, zadržanost in strast, prav slišen odnos do glasbe, posebna telesnost igranja, s tem so večinoma mladi glasbeniki, posebej v sklepnem Boleru napravili resničen presežek večera z zvezdniki.
Kostjo Gatnika, avtorja legendarnega in za jugoslovanski strip prelomnega albuma Magna purga iz konca sedemdesetih, je zaznamoval svež in inventiven risarski slog, ki ga je podkrepil z duhovitostjo, humorjem, ironijo in parodijo. In zaznamovala sta ga raznovrstnost in izvedbena odličnost. Njegova prva, pozneje manj izpostavljena ljubezen je bilo slikarstvo. Sicer pa je Kostja Gatnik izhajal iz risbe – obvladal jo je do popolnosti, izstopala je v vseh zvrsteh. Ilustriral je med drugim Čenčarije, Mokedaja in Majnice Toneta Pavčka, Gala iz galerije Svetlane Makarovič ter več kot 80 drugih pravljic, knjig in učbenikov. Že med študijem na ljubljanski likovni akademiji, se je zavezal stripu, njegovi prvi so izšli pri Ljubljanskem dnevniku in potem še v prvem slovenskem stripovskem tedniku Zvitorepec. Njegov prvi stripovski album Magna Purga-danes in níkdar več, ki je leta 1977 izšel pri založbi Škuc, danes velja za kultnega, nekateri izreki so se celo razširili kot reki. V tukajšnjo produkcijo je tedaj vpeljal nove stripovske žanre in jih parodiral, kritično je vrtal v družbene pojave, kot je na primer samoumevnost alkohola. Že v šestdesetih je naredil številne plakate za rock koncerte, bil je likovni urednik študentskega glasila Tribuna, oblikoval je ovitke nosilcev zvoka, scenografije, risal karikature, fotografiral. Kostja Gatnik je prejel številna pomembna odličja, med drugim nagrado Hinka Smrekarja in Prešernovo za življenjsko delo. Takrat so poudarili, da je njegovo vsestransko ustvarjalnost združevala: "izjemna inteligenca in redko izpostavljena visoka merila kvalitete v neizprosnem samonadzoru". Sam pa je poudarjal, da potrošniška miselnost porazno vpliva na celotno družbo in kulturi ni pri tem nič prizanešeno ter da se je od ilustracij nekoč še nekako dalo živeti, danes pa je to skoraj nemogoče. Foto: Bobo
Na letošnjem jubilejnem festivalu Radovljica se bo med 5. in 23. avgustom zvrstilo 10 koncertnih sporedov z repertoarjem od 16. do 20. stoletja. Na njih bo nastopilo kar 52 umetnikov iz 15 držav, med njimi svetovno znani glasbeniki in ansambli, kot so britanski ansambel viola da gamba Fretwork, nemški vokalni ansambel Die Singphoniker, ameriška sopranistka Amanda Forsythe in hrvaški violinist Bojan Čičić. Kar štirje koncerti so tako ali drugače povezani s Slovenijo. Tudi letošnja edicija bo potekala v že utečenih koncertnih prostorih – v radovljiški graščini in cerkvi svetega Petra ter v Velesovem v cerkvi Marijinega oznanjenja. Festival umetniško že 16 let vodi Domen Marinčič, strokovnjak za stare izvajalske prakse, ki je za letošnji jubilejni cikel koncertov še posebej skrbno pripravil program. Festival bomo spremljali tudi na programu Ars, v neposrednem prenosu boste lahko prisluhnili trem koncertom; otvoritvenemu: Festivalski baročni orkester bo zazvenel v Radovljici prvič in bo izvedel angleško glasbo 18. stoletja, v ponedeljek, 8. avgusta bo ansambel Musica Cubicularis nastopil z deli Antonia Tarsie, sklepni koncert pa bomo neposredno prenašali 23. avgusta, na njem se bo predstavil nemški vokalni ansambel Die Singphoniker. Na dan odprtja festivala, ki ga organizira Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica in katerega častni član je bil tudi Uroš Krek, pa bo mestni muzej Radovljica ob skladateljevi stoletnici rojstva otvoril njegovo spominsko sobo. Foto: Varaždinski baročni večeri
... ali predstava, ki traja 4 dni in 3 noči. To je: world music na plavajočem odru, je jazz v jami, elektronika v gozdu, lutke v grajski kleti, cirkus nouveau ob potoku ali sodobni ples na skalah; je leseni vrtiljak na grajskem dvorišču, procesije ogromnih lutk in potujoči vozovi s pleh musko, so viteške igre in prava kovačija … je multimedijski spektakel s stočlanskim orkestrom ali performans za enega gledalca. Tako so med drugim zapisali organizatorji festivala Plavajoči Grad, na katerem se bo od 4. do 7. avgusta predstavilo blizu 170 glasbenih in gledaliških skupin z vsega sveta. V okolici gradu Snežnik bo 30 scenografov in prav toliko performerjev postavilo več deset vizualno-performativnih instalacij. Tematska podlaga festivala je letos “grad skozi čas” - časovni stroj, ki obiskovalca popelje od prazgodovine do motivov poplav, lova, obrti in grajskih legend.
Scenarist in režiser Matevž Luzar v filmu prepleta pet zgodb ali vinjet članov pihalnega orkestra, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe, in jih uspešno splete v organsko celoto. Ta socialno obarvana drama je nekaj posebnega že zaradi črno bele fotografije, inovativne dramaturgije in pisane igralske zasedbe – poleg profesionalnih igralcev nastopajo tudi neprofesionalni: Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Gregor Zorc, Alexander Mitterer, Marie Hofstätter, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav, Vesna Pernarčič, Ana Facchini, Mateja Pucko, Mojca Funkl, Marinka Štern, Ela Murko, Ines Pavlič, Matej Abrahamsberg, Marjana Mlinarič Pikelj in Klaudia Reichenbacher. Film Orkester je v avgustu na ogled še na drugih zunanjih filmskih prizoriščih po Sloveniji, z 11. avgustom pa prihaja tudi na redne sporede kinematografov. Foto: Mitja Ličen - Gustav film
Ustvarjalni center Krušče tudi to leto na hribu nad Cerknico pripravlja festivalsko dogajanje z mednarodnimi in slovenskimi gosti. V avgustu se bodo v Kruščah zvrstili kar trije festivali, imenovani Telesa svetovi, Prostori tokovi in Mali festival psihodrame. Namenjeni so skupnemu ustvarjanju, raziskovanju ter izmenjavi raznih tehnik in znanj. Festivali, ki potekajo pod organizacijo in vodstvom režiserja Tomija Janežiča ter performerke in koreografinje Katje Legin, vključujejo tudi predavanja ter delavnice psihoterapije in meditacije, med drugim bo gost letošnjega festivala tudi italijanski zen mojster Tullio Giraldi. Festivalske delavnice so namenjene tudi tistim gostom, ki se z umetnostjo ne ukvarjajo. Katja Legin izpostavlja pomembnost takega dela v skupini z različnimi ljudmi. V okviru malih festivalov je v ospredju predvsem opazovanje svojega lastnega umetniškega procesa, razvoja osebnosti in skupne kreacije. Našteto so tudi značilnosti nastajanja gledaliških predstav večkrat nagrajenega režiserja Tomija Janežiča, ki je pred tremi leti prejel Borštnikovo nagrado za režijo predstave še ni naslova. Tudi tam so v ospredju ustvarjalni proces, medosebni odnosi in človekova psihologija. V kakšnem razmerju sta umetnost in področje mentalnega zdravja, ki se za režiserja tudi v času festivalov močno povezujeta, razloži Tomi Janežič. Ampak psihoterapevtske metode so na festivalih namenjene predvsem raziskovanju ustvarjalne dimenzije človeka, oboje povezujeta tudi prostor in telo, ki pomenita osrednji temi festivalov. Ustvarjalni center Krušče je svojo prvo rezidenco odprl že pred štirinajstimi leti, kot kraj srečevanja raznih umetniških praks pa se zadnja leta vse bolj uveljavlja prav s festivali. Prvi mali festival Telesa svetovi se je začel že danes in bo trajal vse do 6. avgusta. Potem bo na vrsti festival Prostori tokovi, dogajanje pa se bo končalo z Malim festivalom psihodrame, ki bo potekal med 16. in 20. avgustom. Foto: Fb stran Ustvarjalnega centra Krušče, izrez fotografije
Maribor je nedavno dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki pa se občasno sooča tudi s pisanjem literature. Foto: kolaž fotografij: Josip Hutter v času, ko je živel v Mariboru; notranjost Huttrove tovarne, fotografija po letu 1937, vir: Jerneja Ferlež, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2008; izrez fotografij
V hrvaški Istri se je v soboto s slavnostno podelitvijo nagrad in zadnjimi filmskimi projekcijami končal že 25. motovunski filmski festival, na katerem je bilo v petih dneh prikazanih kar 131 celovečernih in kratkih filmov. V glavni tekmovalni sekciji je nagrada propeler Motovuna šla v roke filmu Vojni poni ameriških režiserk Riley Keough in Gine Gammell, ki spremlja življenja mladih staroselcev iz rezervata Pine Ridge. Film je že na festivalu v Cannesu dobil nagrado za najboljši prvenec v sekciji Posebni pogled. Žirijo, ki so jo sestavljali poljski režiser in igralec Piotra Domalewski, hrvaški režiser Goran Dukić ter lanska zmagovalka Motovuna Ninja Thyberg, je, kot so zapisali, film prepričal s svojo iskrenostjo in mojstrsko režijo, ki ga od začetka do konca zaznamuje neverjetna igra naturščikov. Goran Dukić: "Ta film je bil za vse nas poseben, saj na zelo iskren način prikazuje življenje in probleme mlade generacije ameriških staroselcev. Ti so razpeti med svojo tradicionalno kulturo in komercialno ameriško kulturo in iz tega izhaja veliko konfliktov, vse od drog, alkohola, kriminala in zares jim ni lahko." Nagrada žirije kritikov Fipresci je pripadla filmu Sveti Duh španskega režiserja Cheme Garcíe Ibarre. Člane žirije Midhata Ajanovića, Tima Lindemanna in Marka Stojiljkovića je film prepričal s svojo izvirnostjo, močnim kontrastom med toplo paleto barv in naklonjenostjo likom na eni strani ter temačno zgodbo na drugi strani ter ne nazadnje humorjem, s katerim je bogato začinjen. Žirija za kratke filme, Jing Hasse, Mo Harawe in Andrej Korovljev, je nagradila animirano pripoved Prodajalca ledu Portugalca Joaa Gonzaleza, ki je dobil nagrado že na Tednu kritike v Cannesu. V njej oče in sin vsak dan skočita s padalom iz svoje hiše, ki leži na vrtoglavo visoki pečini, in se odpravita v vas, kjer prodajata led. Več Jing Hasse: "Ta animirani film nas je pustil brez besed in s solzami v očeh. Film deluje na več plasteh, vse od ljubezni do izgube, pa globalne ekonomije in okoljske katastrofe. Vsa ta pomembna vprašanja so izklesana s subtilnostjo in spretnostjo tako v pripovedi kot v slogu. Vse metafore so dramaturško nežno umeščene na časovno linijo filma, s čimer vzbujajo empatijo, strah in suspenz za osrednje like, kot da bi bili ti narejeni iz krvi in mesa in ne narisani s svinčnikom." Čeprav se je Motovunski filmski festival uradno končal, nekateri filmi iz festivala svojo pot nadaljujejo po manjših mestih Hrvaške, kamor festival vsako poletje ponese del svojega programa in ga tako predstavi širšemu občinstvu iz vse države. Foto: BoBo
Tokratna edicija motovunskega festivala ponuja še posebej raznolik nabor filmov v glavnem tekmovalnem programu, kjer najdemo kopico filmov, ki so bili nagrajeni na festivalih Sundance, pa v Berlinu in Cannesu. Za glavno nagrado se poteguje dvanajst celovečercev, prepričati pa morajo tričlansko žirijo, ki jo sestavljajo lanskoletna motovunska zmagovalka, švedska režiserka Ninja Thyberg, poljski režiser in igralec Piotr Domalewski ter hrvaški režiser Goran Dukić.
Tržaški Slovenci so prvo stalno dramsko skupino ustanovili 8. marca 1902, pobudnik in prvi umetniški vodja skupine pa je bil Jaka Štoka, vsestranski kulturni delavec s Kontovela in avtor veseloigre Anarhist, ki so jo ob pomembni obletnici ponovno uprizorili na odru – Slovensko stalno gledališče Trst je gostovalo v Proseku. Veseloigra komične situacije plete okoli zasedanja odbora vaškega kulturnega društva v katerem osnovno težavo predstavlja sklepčnost. Mladih aktivnosti društva ne zanimajo, ostareli izvoljeni predstavniki pa umirajo kot za šalo. Iskro prepira zaneti denarna nagrada, ki naj bi jo eden od članov prejel za iskanega terorista. Med sedmimi deli Jake Štoka je prav Anarhist iz leta 1912 tista komedija, ki kot parodija društvenega in političnega dogajanja ponuja številne vzporednice z današnjim časom. Sodobna različica Anarhista spretno prepleta humor z aktualnimi težavami slovenske narodne skupnosti: od demografskega padca in posledično staranja prebivalstva, do pravilne rabe slovenskega jezika in nezainteresiranosti mladih za politično udejstvovanje. S predstavo se obuja spomin na začetke slovenskega stalnega gledališča in številne predstave, ki so svoj čas zabavale tržaško občinstvo. Dramatično društvo je od sezone 1902/1903 pa do požiga Narodnega doma leta 1920, v katerem je delovalo, uprizorilo 245 dramskih iger ter 19 opernih in baletnih predstav. Predstavo bodo ponovili na Proseku, jeseni gostovanja Anarhista načrtujejo na društvenih odrih. Ob stoletnici smrti Jake Štoka so se mu v domačem kraju poklonili z razstavo, ki bo na pročeljih kontovelski hiš na ogled do konca septembra. Ponujajo tudi vodene oglede, predavanja ter otroške predstave. Foto: Luca Quaia
Na vrtu Lili Novy je potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru, na katerem sta Društvo slovenskih pisateljev in PEN Slovenija gostila ukrajinska pisatelja Ivana Baidaka in Marka Livina, ki imata tu sicer rezidenco. Pogovor je tekel o literarni reprezentaciji tistih, ki so iz javnega prostora tako ali drugače izbrisani, a je razprava nato vzplamenela predvsem glede kontekstualizacije ruskega napada na Ukrajino. Medtem, ko so predvsem slovenski poslušalci in poslušalke ugovarjali, da obstajajo tudi Rusi, ki so proti vojni in proti Putinu, sta ukrajinska gosta vztrajala pri kategoričnem zavračanju vsega in vsakogar ruskega. Pogovor je poslušala Tina Poglajen.
Rezultati 31. Natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2022 Strokovna žirija v sestavi Primož Vitez, Tina Kozin in predsednik Aljaž Krivec je dobila v branje 360 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Žirija je izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Pod barvami na sliki (šifra: ZILA) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: "Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Široki plan predstavlja okolica domačije in vasi, ki počasi izginja, s tem pa zgodba poleg izrazito intimnega vpelje še družbeni komentar. Prepletanje obeh ravni pripovedi poteka na naraven način, s čimer zgodba uspešno prikazuje prepletenost protagonista z okoljem oziroma celo usode protagonista z usodo okolja. Izbrana kratka zgodba je kljub nekaterim močno poudarjenim metaforičnim elementom napisana v enakomernem ritmu, zaznamujeta pa jo tudi estetski jezik in presunljive podobe. Pod barvami na sliki bi z izbiro tematike in odločitvijo, da se jo predstavi tako skozi zasebno kot družbeno prizmo, zlahka zdrsnila v pretirano razlagalnost in neposrednost, a opravka imamo z veščim pisanjem, ki v besedilu poudarja poetično plat, z vidika možnih interpretacij pa nam pušča proste roke." V ožji izbor je žirija uvrstila naslednje zgodbe: 1. Babica (šifra: Zeljnata glava) 2. brez naslova (šifra: grlica) 3. brez naslova (šifra: Sadika) 4. Senčna meja (šifra: 200 pages pour la Sténographie) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 15. septembra, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od nedelje 11. do 14. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je imenoval novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Po odstopu predsednika doktorja Mihe Kovača, so na to mesto imenovali Tanjo Tuma, urednico, založnico in pisateljico. Tanja Tuma je sicer že 20 let članica Društva slovenskih založnikov, dvakrat mu je tudi že predsedovala, v letih med 2016 in 2019 je vodila Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira, od leta 2021 pa je predsednica Slovenskega centra PEN. Ob imenovanju na čelo Slovenskega knjižnega sejma, ki se začenja že čez 4 mesece, je poudarila, da je ravno branje temelj izobraženosti vsakega naroda. (foto: Tanja Tuma)
Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš program Ars kot vsako leto prenaša tudi uvodno predstavo. Mesec dni trajajoč festival v mestu na severu Bavarske, na katerem se bo letos zvrstilo 27 predstav in 5 koncertov, je eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji. Na njem uprizarjajo deset zadnjih Wagnerjevih oper oziroma glasbenih dram. Cenovni razpon vstopnic za Festivalno hišo, ki sprejme nekaj manj kot 2000 gledalcev in so jo aprila pred štirimi leti dokončno prenovili, je od štiri do 433 evrov. "Mislim, da bi bil kot skladatelj in libretist zadovoljen, da se njegova glasba še vedno izvaja v tej orkestrski jami kot nekoč. Oder in kulise se lahko spreminjajo, a akustika se od leta 1876 do danes ni spremenila. In da imamo še vedno lesene stole, ki včasih niso posebno udobni, glasbeniki pa se potijo v jami in igrajo v kratkih hlačah. Mislim, da bi ga njegov koncept, ki obstaja še danes, osrečil. Še posebno glasba, ki tukaj zveni prav lepo." To je o Wagnerjevi Festivalni hiši na Zelenem griču povedal Hubertus Hermann, vodja službe stikov z javnostjo. Režijo predstave ob odprtju 146-ih Slavnostnih iger v Bayreuthu so letos zaupali Ronaldu Schwabu. Letošnja postavitev bo 12. v zgodovini festivala, dirigiral bo Markus Poschner, v naslovnih vlogah pa nastopata Američan Stephen Gould in Angležinja Catherine Foster. Letošnja izdaja festivala bo ponudila še en vrhunec, sprva načrtovano za 2020 novo postavitev Prstana v režiji Valentina Schwarza. Poleg predstav Nibelungovega prstana se bodo letos do 1. septembra, ko se bo festival končal, izmenjale še postavitve štirih Wagnerjevih oper: Tristan in Izolda bo na sporedu dvakrat, Lohengrin petkrat ter Večni mornar in Tannhäuser štirikrat. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To ga uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija pokloni temu velikanu operne glasbe. Festival nadaljuje tradicijo nemškega opernega velikana, ki si je zamislil, da bi v lastnem gledališču uprizarjal izključno svoja dela. Festivalno hišo v Bayreuthu je zgradil s podporo kralja Ludvika II. leta 1876 in od takrat – z nekaj vmesnimi prekinitvami – vodstvo festivala, ki je še vedno v družinskih rokah, uspešno nadaljuje izročilo slavnega prednika. Foto: EPA
Ne čakaj na maj je nadaljevanje filmske uspešnice Vesna. Slovenska kinoteka je film lani digitizirala in digitalno restavrirala v sodelovanju z več institucijami: s Slovenskim filmskim arhivom, Filmskim centrom in postprodukcijsko hišo Iridium Film. Projekt je koordiniral Kinotekin konservator-restavrator Timotej Lah.
V Čedadu v italijanski pokrajini Furlanija Julijska Krajina, se danes pričenja mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki poteka od leta 1991, združuje gledališče, glasbo ter ples, in deluje kot most med nacionalnim in srednjeevropskim prostorom. Danes festival spodbuja dialog med kar 27 državami in pod izbrano temo predstavlja odmevne in aktualne umetniške produkcije. Umetniški vodja festivala Giacomo Pedini je za letošnjo izdajo izbral temo Nepredvidljivo, ki izpostavlja novosti in nepredvidljive učinke časa, ki smo mu priče. Potem, ko se je maja odvil pred-festival Mittelyoung, ki je predstavil 9 produkcij iz gledališkega, glasbenega in plesnega področja ustvarjalcev starih do 30 let, bo v Čedadu od danes pa do 31.julija osrednji festivalski program Mittelfesta prikazal najodmevnejše plesne predstave, performanse, zvočne projekte, gledališke produkcije, glasbene in tudi cirkuške nastope, ki jih je pod skupnim naslovom Nepredvidljivo izbral umetniški vodja festivala Giacomo Pedini: "Glavna tematika so nepredvidljivi, nepričakovani dogodki in kakšne so posledice le teh. Odločitev za koncept »Nepredvidljivo« se je rodila predvsem zaradi fascinacije nad idejo, da so nepričakovani dogodki nekaj, kar se dogaja nam vsem, nekaj, kar se dotakne percepcije vsakogar, tako na ravni posameznika kot družbe kot celote. Nepričakovani dogodki nam nakazujejo način, kako se soočamo tako s tveganji, kakor tudi s priložnostmi, ki jih ti dogodki nudijo." V sklopu programa Mittelfesta se vsako leto predstavijo številni ustvarjalci iz držav srednje Evrope in vzhodnega Balkana med njimi tudi slovenski. Tako so se za letošnjo izdajo združili ustvarjalci iz Italije, Slovenije in Avstrije in pripravili projekt Pusti naj govorijo. Iz Slovenije bo nastopila Tinkara Kovač. Festival se je povezal tudi s prihodnjo prestolnico kulture, ki jo bo Nova Gorica ustvarjala v čezmejnem sodelovanju z Gorico. Zamislili so si raziskovalni plesni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, v kateri plesalci raziskujejo meje med umetno inteligenco in fizično realnostjo. Z vrsto delavnic po vsej Evropi bodo pripravili predstavo, ki bo debitirala leta 2025, proces snovanja pa se bo začel na festivalu Mittelfest. S temo Nepredvidljivo bo Mittelfest pripovedoval zgodbo o razmerju med tem kar nam daje varnost in tem kar nas preseneča.
Na današnji dan se začenja sklop dogodkov Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc, ki to leto praznuje petdeset let. Pred Galerijo Škuc in v njenem atriju se bo simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. Zametki sprva glasbeno usmerjenega festivala Dobimo se pred Škucem segajo že v devetdeseta leta, pozneje se je nadgradil še z gledališkimi predstavami, razstavami in ustvarjalnimi delavnicami in tako dobil obliko, kot jo poznamo še danes. V okviru praznovanja obletnice se bosta predvajala tudi prvi igrani film Usodni telefon in risani film Socializacija bika v Škučevi produkciji. Popoldne je v prostorih atrija in pred galerijo mogoče tudi ustvarjat. Delavnice so družinskega tipa, namenjene tako mlajšim kot starejšim, je Ani Lorger povedala organizatorka festivala Jasmina Kožár. Sklop dogodkov Dobimo se pred Škucem se začenja z otroško gledališko predstavo, ki ji bo sledila modna revija, s katero se bo odprla razstava z naslovom Nature+ Culture=Future. Modna revija in razstava oblačil sta trajnostno usmerjeni in vzpostavljata dialog z naravo. Kakšno je vodilo razstave, razloži Arijana Gadžijev, asistentka vodje projekta. Projekt Nature+Culture=Future je nastal skupaj s študenti in študentkami Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovno tehnične fakultete. Opozarja, da je modo nujno treba povezovati tudi z ekološko problematiko in informiranjem mladih o načinu izdelave oblek. Prihodnost izobraževanja vidi Arijana Gadžijev tudi v tej smeri. Dogajanje pred Škucem bo potekalo vsak dan od pete ure pa vse do polnoči. Večino večerov bodo sklenili koncerti glasbenikov, ki jih je društvo izbralo na podlagi razpisa. Festival bo trajal do konca julija. Foto: Škuc
Skupina štirinajstih gledaliških in akademskih organizacij je začela izvajati velik trajnostni eksperiment v kulturi. Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. V evropskem projektu Stages sodelujejo še belgijsko Theatre de Liege, francoski MC93 – Maison de la Culture de Seine-Saint-Denis, HNK Zagreb, švedsko Kraljevo dramsko gledališče Dramaten iz Stockholma, Litovsko narodno dramsko gledališče, Piccolo Teatro di Milano – Teatro d'Europa iz Italije, madžarska Trafo - Hiša sodobne umetnosti, portugalski Teatro Nacional D. Maria II, belgijski NTGent, latvijska tehnična univerza Riga in nemška European Theatre Convention. Projektu se je pridružilo tudi tajpejsko Narodno gledališče. Foto: Pixabay
V Galeriji Equrna v Ljubljani po pravilu naletimo na slikarska dela velikih formatov. Tokrat pa tam gostijo fotografije. Gorana Bertoka, ki ga zanimajo meje in minljivost človeškega telesa ter približevanje smrti, bi zaradi eksplicitnih prizorov lahko mirno označili za kontroverznega umetnika. Na pregledni razstavi se predstavlja s svojimi barvnimi serijami Rdeče, Post Mortem, Obiskovalci in Lakota; v zadnji na primer na umetniško-portretni način prikazuje anoreksično mlado žensko. Pogovarjali smo se z njim in z vodjo galerije Arnejem Brejcem. Foto: Equrna
Festival Ljubljana je letos drugič gostil igralca Johna Malkovicha, ki ga dobro poznamo s filmskih platen, njegovo odrsko ustvarjanje pa sega v same začetke njegove kariere, v leto 1976. Tokrat je nastopil v vlogi glasbenega kritika, pravzaprav interpreta besedil, bolj ali manj podobnih zapisom glasbenih kritikov – sodobnikov Beethovna, Brahmsa, Debussyja, Vivaldija, Bacha, Mozarta in še nekaterih. Ogledalo glasbenemu kritiku kot liku v komičnem dramskem delu v največji meri nastavljajo jezikovne bravuroze, ki sestavljajo kritiške zapise. Predstavo Glasbeni kritik si je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ogledala Petra Tanko. foto: EPA, vir: rtvslo.si
Neveljaven email naslov