Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jože Barši v Mestni galeriji Ljubljana razmišlja o dveh na videz nasprotnih procesih
“Deleuze nekje reče, da je učenje mišljenje, in to me zanima.” Tako razmišlja Jože Barši, umetnik, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Za njegovo prakso je poleg rabe minimalnih izraznih sredstev značilno zavzeto razmišljanje o na prvi pogled preprostih, celo samoumevnih stvareh. Podobno velja za njegovo razstavo Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013.
Umetniško delo se ne konča v galeriji in ni vezano na predmet ali objekt, ampak nastane šele v mislih, meni Jože Barši, eden od tistih avtorjev, ki so konec osemdesetih let 20. temeljito prenovili kiparstvo v slovenskem prostoru. Poudarjali so izkušnjo necelosti, fragmentiranosti in si zastavljali vprašanje, kaj kip sploh je, kje je meja med vsakdanjim predmetom in umetnino. Njegova poznejša praksa se je izraziteje obrnila h konceptualni umetnosti – kot je zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik, se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli kot umetniškega objekta ter kako tako delo gledati, misliti in brati. To kaže tudi zasnova razstave, na katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva.
Učenja pa ne razume kot pomnenje faktografskih podatkov, temveč v širokem smislu – učenje ob branju ali pisanju, v stikih z ljudmi, ob opazovanju narave in družbenih sprememb. Če je učenje že znana umetnikova tema, pa se pozabljanje kot njegov kontrapunkt zdi novejši del umetnikovih razmislekov. Le pozabljanje omogoča učenje, je prepričan Barši, ki pozabo vzporeja tudi s preraščanjem in spreminjanjem v naravi.
Barši je sicer znan tudi kot tisti umetnik, ki nas je na beneškem bienalu zastopal s projektom, v okviru katerega je gojil zelje. Tako narava kot učenje potrebujeta čas, umetnikovo vpeljevanje naravnih procesov s temo učenja povezuje Barbara Sterle Vurnik. Misel namreč potrebuje čas, da se razvije.
Jože Barši v Mestni galeriji Ljubljana razmišlja o dveh na videz nasprotnih procesih
“Deleuze nekje reče, da je učenje mišljenje, in to me zanima.” Tako razmišlja Jože Barši, umetnik, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Za njegovo prakso je poleg rabe minimalnih izraznih sredstev značilno zavzeto razmišljanje o na prvi pogled preprostih, celo samoumevnih stvareh. Podobno velja za njegovo razstavo Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013.
Umetniško delo se ne konča v galeriji in ni vezano na predmet ali objekt, ampak nastane šele v mislih, meni Jože Barši, eden od tistih avtorjev, ki so konec osemdesetih let 20. temeljito prenovili kiparstvo v slovenskem prostoru. Poudarjali so izkušnjo necelosti, fragmentiranosti in si zastavljali vprašanje, kaj kip sploh je, kje je meja med vsakdanjim predmetom in umetnino. Njegova poznejša praksa se je izraziteje obrnila h konceptualni umetnosti – kot je zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik, se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli kot umetniškega objekta ter kako tako delo gledati, misliti in brati. To kaže tudi zasnova razstave, na katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva.
Učenja pa ne razume kot pomnenje faktografskih podatkov, temveč v širokem smislu – učenje ob branju ali pisanju, v stikih z ljudmi, ob opazovanju narave in družbenih sprememb. Če je učenje že znana umetnikova tema, pa se pozabljanje kot njegov kontrapunkt zdi novejši del umetnikovih razmislekov. Le pozabljanje omogoča učenje, je prepričan Barši, ki pozabo vzporeja tudi s preraščanjem in spreminjanjem v naravi.
Barši je sicer znan tudi kot tisti umetnik, ki nas je na beneškem bienalu zastopal s projektom, v okviru katerega je gojil zelje. Tako narava kot učenje potrebujeta čas, umetnikovo vpeljevanje naravnih procesov s temo učenja povezuje Barbara Sterle Vurnik. Misel namreč potrebuje čas, da se razvije.
Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem so pred nekaj dnevi opozorili na problematične poteze Ministrstva za kulturo, so v javnem spletnem srečanju opozorili na: težave samozaposlenih v kulturi, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do slovenskega filma, izselitev iz Metelkove ulice 6 v Ljubljani, spreminjanje pravilnika o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, neustrezno menjavanje vodstev ključnih nacionalnih ustanov na področju kulture in smiselnost potrebe po ustanovitvi Muzeja osamosvojitve Slovenije. Blaž Mazi.
Tudi simfonični orkestri del svojega ustvarjanja v letošnjem letu zaradi novih in novih odpovedi prireditev selijo v virtualne koncertne dvorane. Radijski orkestri imajo tu prednost, saj tudi sicer velik del svojega dela opravijo v studiu – člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo namesto tretjega večera svojega koncertnega cikla Kromatika nocoj ob 20h zaigrali v Studiu 26 našega radia ter v neposrednem prenosu in v spletnem video prenosu.
Vsebine Programa Ars
Nekrolog: ob smrti pianista in glasbenega pedagoga Andreja Jarca.
V času razsvetljenstva ni bila razvita zgolj obsežna in živahna korespondenca s pismi. Razsvetljenski znanstveniki po vsem svetu so si namreč nadeli ime »Republika pisem«. No, in ta republika je imela tudi nekakšen predhodnik svetovnega spleta v obliki slovarjev, v katerih je bilo že mogoče najti navzkrižno sklicevanje na geselske članke. Slovarji so bili v 18. stoletju tako priljubljeni, da so obstajali celo Slovarji slovarjev. Po zapletenih ovinkih zgodovine se je lotil pisanja slovarja tudi francoski mislec Voltaire, ki pa je Filozofski slovar zasnoval kot pravi pravcati politični program in kritiko takratne francoske družbe. foto: Pixabay/korpiri
Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je lahko vse, kar ji mediji, kritiki in oboževalci pripisujejo, da je. Dokumentarni film Greta med prvimi (precej brez zadržkov) razkriva intimno življenje najstnice, ki je motivirala mlade po svetu, da se priključijo prizadevanjem za boljšo prihodnost. Enega najbolj pričakovanih filmov 31. Ljubljanskega filmskega festivala si lahko ogledate kjerkoli in kadarkoli na spletni strani festivala. foto: Pixabay/TieGuanYin
Neveljaven email naslov