Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jože Barši v Mestni galeriji Ljubljana razmišlja o dveh na videz nasprotnih procesih
“Deleuze nekje reče, da je učenje mišljenje, in to me zanima.” Tako razmišlja Jože Barši, umetnik, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Za njegovo prakso je poleg rabe minimalnih izraznih sredstev značilno zavzeto razmišljanje o na prvi pogled preprostih, celo samoumevnih stvareh. Podobno velja za njegovo razstavo Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013.
Umetniško delo se ne konča v galeriji in ni vezano na predmet ali objekt, ampak nastane šele v mislih, meni Jože Barši, eden od tistih avtorjev, ki so konec osemdesetih let 20. temeljito prenovili kiparstvo v slovenskem prostoru. Poudarjali so izkušnjo necelosti, fragmentiranosti in si zastavljali vprašanje, kaj kip sploh je, kje je meja med vsakdanjim predmetom in umetnino. Njegova poznejša praksa se je izraziteje obrnila h konceptualni umetnosti – kot je zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik, se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli kot umetniškega objekta ter kako tako delo gledati, misliti in brati. To kaže tudi zasnova razstave, na katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva.
Učenja pa ne razume kot pomnenje faktografskih podatkov, temveč v širokem smislu – učenje ob branju ali pisanju, v stikih z ljudmi, ob opazovanju narave in družbenih sprememb. Če je učenje že znana umetnikova tema, pa se pozabljanje kot njegov kontrapunkt zdi novejši del umetnikovih razmislekov. Le pozabljanje omogoča učenje, je prepričan Barši, ki pozabo vzporeja tudi s preraščanjem in spreminjanjem v naravi.
Barši je sicer znan tudi kot tisti umetnik, ki nas je na beneškem bienalu zastopal s projektom, v okviru katerega je gojil zelje. Tako narava kot učenje potrebujeta čas, umetnikovo vpeljevanje naravnih procesov s temo učenja povezuje Barbara Sterle Vurnik. Misel namreč potrebuje čas, da se razvije.
Jože Barši v Mestni galeriji Ljubljana razmišlja o dveh na videz nasprotnih procesih
“Deleuze nekje reče, da je učenje mišljenje, in to me zanima.” Tako razmišlja Jože Barši, umetnik, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Za njegovo prakso je poleg rabe minimalnih izraznih sredstev značilno zavzeto razmišljanje o na prvi pogled preprostih, celo samoumevnih stvareh. Podobno velja za njegovo razstavo Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013.
Umetniško delo se ne konča v galeriji in ni vezano na predmet ali objekt, ampak nastane šele v mislih, meni Jože Barši, eden od tistih avtorjev, ki so konec osemdesetih let 20. temeljito prenovili kiparstvo v slovenskem prostoru. Poudarjali so izkušnjo necelosti, fragmentiranosti in si zastavljali vprašanje, kaj kip sploh je, kje je meja med vsakdanjim predmetom in umetnino. Njegova poznejša praksa se je izraziteje obrnila h konceptualni umetnosti – kot je zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik, se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli kot umetniškega objekta ter kako tako delo gledati, misliti in brati. To kaže tudi zasnova razstave, na katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva.
Učenja pa ne razume kot pomnenje faktografskih podatkov, temveč v širokem smislu – učenje ob branju ali pisanju, v stikih z ljudmi, ob opazovanju narave in družbenih sprememb. Če je učenje že znana umetnikova tema, pa se pozabljanje kot njegov kontrapunkt zdi novejši del umetnikovih razmislekov. Le pozabljanje omogoča učenje, je prepričan Barši, ki pozabo vzporeja tudi s preraščanjem in spreminjanjem v naravi.
Barši je sicer znan tudi kot tisti umetnik, ki nas je na beneškem bienalu zastopal s projektom, v okviru katerega je gojil zelje. Tako narava kot učenje potrebujeta čas, umetnikovo vpeljevanje naravnih procesov s temo učenja povezuje Barbara Sterle Vurnik. Misel namreč potrebuje čas, da se razvije.
Vsebine Programa Ars
Nevidna in vidna povezljivost ter povezanost med sodobnimi tehnologijami in naravnim okoljem, med posameznikom in družbo, se dandanašnji dozdevajo nekaj samoumevnega. Vendar projekti onkraj fizičnega in zgolj vidnega še vedno odpirajo nekatera vprašanja. Na takšna so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki je potekala na spletu znotraj projekta "konS". Njegov namen je vzpostavitev boljših pogojev za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Spletne okrogle mize z naslovom "Sodelovanje umetnosti v inovacijah za prihodnost" so se udeležili, Marko Hren iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Dragica Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice, Miha Ciglar iz podjetja Ultrasonic, Darko Šuman iz podjetja Plastika Skaza ter dr. Peter Purg iz Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici. Prispevek je pripravila Aleksandra Saška Gruden. foto: projekt konS
28. novembra 2020 je minilo natanko 50 let odkar je bila ustanovljena založba ZKP Radiotelevizije Slovenija, nekdaj imenovana Založba kaset in plošč, danes Založba kakovostnih programov. Ob tej priložnosti bomo v današnji posebni oddaji, posvečeni tej obletnici, predstavili delovanje založbe in njen pomen za ohranjanje kakovostnih programov na nosilcih zvoka. V studiu gostimo Mojco Menart, muzikologinjo in vodjo založniške dejavnosti založbe ZKP in Žarka Ignjatovića, kitarista, ki je pri tej založbi izdal več plošč. Na telefonski zvezi v oddaji sodelujeta tudi skladateljica Nina Šenk in doktor muzikologije, skladatelj in glasbeni kritik, Gregor Pompe. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov