Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V vetru - 4. koncert iz cikla "Same mogočne skladbe" Slovenske filharmonije

04.03.2021


Neposredni radijski in video prenos

Nocoj ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji četrti koncert iz cikla SMS – Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.

»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko gostujočega nemškega dirigenta Axla Koberja. Na odru se mu bo pridružila nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, ki je tako kot Axel Kober članica düsseldorfske Nemške opere na Renu.

Svoje sodelovanje opisujeta takole:

»Skupaj delava v Nemški operi na Renu, kjer sem šef dirigent. Sarah je članica ansambla. Koliko let že sodelujeva?«
Axel Kober

»Mislim, da osem let. Ja, tako. Sama se trenutno bolj usmerjam k Wagnerju, zato z Axel-om več sodelujeva, kar je odlično.«
Sarah Ferede

Sarah Ferede bo izvedla delo Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza. Poleg tega bodo na sporedu izbrani odlomki iz dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkesterV poletnem vetru”Antona Webrna.

Takole pa koncertni večer opisujeta gostujoča umetnika:

»V teh časih, ko na odru ne moremo imeti toliko glasbenikov, rabimo pogosto prirejati programe. Sam sem pravzaprav imel dogovorjen termin za ta koncert, s povsem drugim programom. A smo ga morali v celoti spremeniti. S Slovensko filharmonijo smo se dogovorili, da lahko izvedeno program z maksimalno 30 glasbeniki. Odločili smo se za cikel Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza in takoj sem pomislil na Sarah. Tako se je odlikoval program za to sodelovanje z orkestrom.
Axel Kober

 »Moram biti iskrena. Dokler mi Axel ni predlagal sodelovanja, skladbe nisem poznala. Se pa spominjam, da sem kot otrok dobila album operne pevke Jessye Norman. To je bil moj najljubši cd, ves čas sem ga poslušala. Takrat sem začenjala s petjem in zelo mi je bilo hudo, ker nisem znala peti tako kot ona - ker nisem mogla izvajati skladb, ki so bile na albumu. Med njimi je bila tudi ta Berliozova skladba ... In zdaj jo lahko pojem! ... Zelo težko je reči katera pesem cikla mi je najbolj všeč, vsaka med njimi je posebna na svoj način in tudi zelo zanimiva. Gre namreč za enega izmed prvih orkestrskih pevskih ciklov. Berlioz je z njim tlakoval pot razvoju tega žanra. Cikel je zelo lep ker se začne srečno in konča srečno, kar je precej redko. Navajeni smo na uprizarjanje zgolj enega, močnega čustva, ki dominira v skladbi, tukaj pa je vsaka pesem posebna.«
Sarah Ferede

Za konec pa še razmislek dirigenta Axla Koberja in mezzosopranistke Sarah Ferede o ponenu umetnosti v trenutnih razmerah:

 »Mislim, da lahko z glasbo damo veliko. Tako našemu občinstvu kot družbi na splošno. To je v teh časih toliko težje, saj občinstva ni z nami, v dvoranah. A kljub temu je zelo pomembno, da še vedno igramo, ustvarjamo glasbo. Z njo delamo velike spremembe, tako v oziru na naše vizije, poezijo, tranzicijo ... to je nekaj, kar glasba lahko da ljudem. Zato se mi zdi izredno pomembno, da se čimprej vrnemo nazaj na odre in igramo za občinstvo. Da lahko družbi vse to vrnemo nazaj. Lansko leto je pokazalo, da manko glasbe, tudi če se ljudje tega ne zavedamo, pomembno vpliva na naša življenja, razmišljanje, kreativnost ...«
Axel Kober

»Vedno je lepo videti, da si se nekoga dotaknil. Zato je nenavadno, da pred nami ni občinstva, da ni vidne reakcije na našo glasbo. A pomemben se mi zdi občutek kolektivnosti. Trenutno vadimo v operi kar nekaj produkcij, ki jih sicer nismo pokazali, a se mi zdi dobro, da lahko vabimo skupaj. Seveda lahko vadiš tudi sam – delaš na tem, da postaneš boljši umetnik. A če smo se kaj naučili med korono je to ta nujnost kolektivnosti. Da misliš tudi na druge, se zavedaš da se ne vrti vse samo okoli tebe. To se mi zdi zelo pomembno.«
Sarah Ferede


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

V vetru - 4. koncert iz cikla "Same mogočne skladbe" Slovenske filharmonije

04.03.2021


Neposredni radijski in video prenos

Nocoj ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji četrti koncert iz cikla SMS – Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.

»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko gostujočega nemškega dirigenta Axla Koberja. Na odru se mu bo pridružila nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, ki je tako kot Axel Kober članica düsseldorfske Nemške opere na Renu.

Svoje sodelovanje opisujeta takole:

»Skupaj delava v Nemški operi na Renu, kjer sem šef dirigent. Sarah je članica ansambla. Koliko let že sodelujeva?«
Axel Kober

»Mislim, da osem let. Ja, tako. Sama se trenutno bolj usmerjam k Wagnerju, zato z Axel-om več sodelujeva, kar je odlično.«
Sarah Ferede

Sarah Ferede bo izvedla delo Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza. Poleg tega bodo na sporedu izbrani odlomki iz dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkesterV poletnem vetru”Antona Webrna.

Takole pa koncertni večer opisujeta gostujoča umetnika:

»V teh časih, ko na odru ne moremo imeti toliko glasbenikov, rabimo pogosto prirejati programe. Sam sem pravzaprav imel dogovorjen termin za ta koncert, s povsem drugim programom. A smo ga morali v celoti spremeniti. S Slovensko filharmonijo smo se dogovorili, da lahko izvedeno program z maksimalno 30 glasbeniki. Odločili smo se za cikel Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza in takoj sem pomislil na Sarah. Tako se je odlikoval program za to sodelovanje z orkestrom.
Axel Kober

 »Moram biti iskrena. Dokler mi Axel ni predlagal sodelovanja, skladbe nisem poznala. Se pa spominjam, da sem kot otrok dobila album operne pevke Jessye Norman. To je bil moj najljubši cd, ves čas sem ga poslušala. Takrat sem začenjala s petjem in zelo mi je bilo hudo, ker nisem znala peti tako kot ona - ker nisem mogla izvajati skladb, ki so bile na albumu. Med njimi je bila tudi ta Berliozova skladba ... In zdaj jo lahko pojem! ... Zelo težko je reči katera pesem cikla mi je najbolj všeč, vsaka med njimi je posebna na svoj način in tudi zelo zanimiva. Gre namreč za enega izmed prvih orkestrskih pevskih ciklov. Berlioz je z njim tlakoval pot razvoju tega žanra. Cikel je zelo lep ker se začne srečno in konča srečno, kar je precej redko. Navajeni smo na uprizarjanje zgolj enega, močnega čustva, ki dominira v skladbi, tukaj pa je vsaka pesem posebna.«
Sarah Ferede

Za konec pa še razmislek dirigenta Axla Koberja in mezzosopranistke Sarah Ferede o ponenu umetnosti v trenutnih razmerah:

 »Mislim, da lahko z glasbo damo veliko. Tako našemu občinstvu kot družbi na splošno. To je v teh časih toliko težje, saj občinstva ni z nami, v dvoranah. A kljub temu je zelo pomembno, da še vedno igramo, ustvarjamo glasbo. Z njo delamo velike spremembe, tako v oziru na naše vizije, poezijo, tranzicijo ... to je nekaj, kar glasba lahko da ljudem. Zato se mi zdi izredno pomembno, da se čimprej vrnemo nazaj na odre in igramo za občinstvo. Da lahko družbi vse to vrnemo nazaj. Lansko leto je pokazalo, da manko glasbe, tudi če se ljudje tega ne zavedamo, pomembno vpliva na naša življenja, razmišljanje, kreativnost ...«
Axel Kober

»Vedno je lepo videti, da si se nekoga dotaknil. Zato je nenavadno, da pred nami ni občinstva, da ni vidne reakcije na našo glasbo. A pomemben se mi zdi občutek kolektivnosti. Trenutno vadimo v operi kar nekaj produkcij, ki jih sicer nismo pokazali, a se mi zdi dobro, da lahko vabimo skupaj. Seveda lahko vadiš tudi sam – delaš na tem, da postaneš boljši umetnik. A če smo se kaj naučili med korono je to ta nujnost kolektivnosti. Da misliš tudi na druge, se zavedaš da se ne vrti vse samo okoli tebe. To se mi zdi zelo pomembno.«
Sarah Ferede


25.11.2021

Iztok Mlakar bere Desetega brata

Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.


24.11.2021

Jasmina Cibic prejemnica nagrade Jarman

Vsebine Programa Ars


23.11.2021

Igor Samobor: "Zdaj je že drugi natečaj prenove tik pred tem, da klecne zaradi politike"

»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.


23.11.2021

Igor Samobor nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana

Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo


23.11.2021

Igor Samobor: "Zdaj je že drugi natečaj prenove tik pred tem, da klecne zaradi politike"

»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.


23.11.2021

Ars na 37. Slovenskem e-knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Čudenje nad svetom in bivanjem je vzvod ustvarjanja Danijela Demšarja, nagrajenca Hinka Smrekarja za življenjsko delo

Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.


18.11.2021

DLUL podelil nagrade in prizanje Ivane Kobilca

Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.


19.11.2021

Gruzijski film

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Prepovedane ženske

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Nesrečni fuk

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

VORTEX

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Perspektive

Vsebine Programa Ars


Stran 36 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov