Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava v Vžigalici tematizira praznino v javnem prostoru
Praznina je postala del vsakdanjika. Prazne izložbe gostinskih lokalov, frizerskih salonov in trgovinskih obratov kričé napovedujejo krize, ki nas čakajo. Od danes naprej je v Galeriji Vžigalica v Ljubljani na ogled razstava fotografa Boruta Krajnca Prehajanje. Razstavljeni projekt tematizira praznino v javnem prostoru, na eni strani kot kolateralen učinek boja zoper pandemijo, na drugi pa kot metaforo za posledice, ki se nam neizogibno bližajo.
Tako kot so v Vžigalici prejšnjo razstavo prilagodili sedanjim razmeram in jo delno namestili v izložbena okna galerije, so tudi tokrat nekaj fotografij razstavili tako, da so dan in noč na ogled z ulice, v notranjosti pa se vrti projekcija preostalih fotografij. S to odločitvijo so zagotovili, da bi njihova razstava, če bi se kulturne ustanove znova zaprle, pravzaprav ostala odprta. Hkrati pa gre za pretanjen kuratorski komentar o temi razstavnega projekta, pojasni Jani Pirnat.
Prehajanje je v svojem bistvu gverilska umetniška akcija, kjer Borut Krajnc nasloni širokokotni objektiv na steklo izložbe in pritisne sprožilec. In to počne znova in znova, in z vsako novo fotografijo je njegovo sporočilo še močnejše. Na fotografiji vidimo notranjost obrata, ki je po sili razmer zaprt, na robovih pa lahko zaznamo odseve prav tako izpraznjene ulice.
Fotografije odsevajo hkratni občutji – na prvi pogled je popolna fizična odsotnost človeka skorajda pomirjajoča. A dlje, ko sedimo pred projekcijo, ki v neskončni zanki niza eno prazno izložbo za drugo, eno podobo izpraznjenega mesta za drugo, bolj se pomirjajoča občutja zamenjujejo z občutji neugodja in apokaliptičnega strahu. Si sploh upamo zamisliti krizo, ki bo prišla za sedanjo?
Razstava v Vžigalici tematizira praznino v javnem prostoru
Praznina je postala del vsakdanjika. Prazne izložbe gostinskih lokalov, frizerskih salonov in trgovinskih obratov kričé napovedujejo krize, ki nas čakajo. Od danes naprej je v Galeriji Vžigalica v Ljubljani na ogled razstava fotografa Boruta Krajnca Prehajanje. Razstavljeni projekt tematizira praznino v javnem prostoru, na eni strani kot kolateralen učinek boja zoper pandemijo, na drugi pa kot metaforo za posledice, ki se nam neizogibno bližajo.
Tako kot so v Vžigalici prejšnjo razstavo prilagodili sedanjim razmeram in jo delno namestili v izložbena okna galerije, so tudi tokrat nekaj fotografij razstavili tako, da so dan in noč na ogled z ulice, v notranjosti pa se vrti projekcija preostalih fotografij. S to odločitvijo so zagotovili, da bi njihova razstava, če bi se kulturne ustanove znova zaprle, pravzaprav ostala odprta. Hkrati pa gre za pretanjen kuratorski komentar o temi razstavnega projekta, pojasni Jani Pirnat.
Prehajanje je v svojem bistvu gverilska umetniška akcija, kjer Borut Krajnc nasloni širokokotni objektiv na steklo izložbe in pritisne sprožilec. In to počne znova in znova, in z vsako novo fotografijo je njegovo sporočilo še močnejše. Na fotografiji vidimo notranjost obrata, ki je po sili razmer zaprt, na robovih pa lahko zaznamo odseve prav tako izpraznjene ulice.
Fotografije odsevajo hkratni občutji – na prvi pogled je popolna fizična odsotnost človeka skorajda pomirjajoča. A dlje, ko sedimo pred projekcijo, ki v neskončni zanki niza eno prazno izložbo za drugo, eno podobo izpraznjenega mesta za drugo, bolj se pomirjajoča občutja zamenjujejo z občutji neugodja in apokaliptičnega strahu. Si sploh upamo zamisliti krizo, ki bo prišla za sedanjo?
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov