Tretji koncert cikla VIP Slovenske filharmonije z religiozno glasbo na temo smrti in posmrtnega življenja

Nocoj ob 19.30 se bo v Slovenski filharmoniji začel tretji koncert iz cikla VIP – Vokalno-instrumentalnega programa, ki bo z naslovom Vdanost postregel z dvema skladbama s temo smrti in posmrtnega življenja – koralom Življenje moje je končano  Johanna Christopha Bacha in Pogrebno glasbo Heinricha Schütza. Koncert je posvečen žrtvam epidemije ter njihovim svojcem, slišite pa lahko tudi neposredni prenos na našem programu.

Petek, 12. 3. ob 19.30
Neposredni prenos: Vdanost z Bachom in Schützom

Koncert, ki mu ni usojeno, bi lahko rekli, kajti potem ko so ga zaradi protikoronskih ukrepov že enkrat prestavili, tudi danes ne bo zazvenel v celoti – zaradi bolezni v zboru bo odpadla zadnja točka koncerta, Brucknerjeva druga maša v e-molu.

Ta čas glasbenikom ni naklonjen.

Biti glasbenik med pandemijo je še posebno težko, saj naj ne bi ustvarjali z namenom, da zavarujemo človeška življenja. Na drugi strani pa zdaj res potrebujemo glasbo, da lahko prenašamo to težo. Mi glasbeniki moramo biti zelo previdni – če že nastopamo – ohranjati moramo razdaljo in ves čas nositi maske, to pa zelo oteži izvajanje, še posebno za zbor. Poleg tega se mi zdi pomembno tudi to, da izvajamo glasbo, ki ima globlji pomen in v tem težkem obdobju pomaga ljudem.

Tako glavni gostujoči dirigent Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, ki bo vodil izvedbo nocojšnjega koncerta. Na njem bo torej zvenela glasba Bacha in Schütza.

Johan Christian Bach je bil stric Johana Sebastiana Bacha in je verjetno najzanimivejši izmed zgodnjih članov družine Bach. Slišali bomo krajšo zborovsko skladbo z naslovom Dovolj je, ki pripoveduje o umiranju. Zbor poje: Ob koncu življenja me ni strah, saj se vračam k Jezusu. Moji ljubi, ki ostajate, ne jočite, ne bodite žalostni, saj je to najsrečnejši dan mojega življenja.

To skladbo smo postavili pred Schützevo Pogrebno glasbo, ki se mi prav tako zdi izjemna. Napisal jo je za pogrebne procesije, izvajali pa so jo po maši, medtem ko so hodili proti grobu in potem ob njem. Tudi ta skladba prinaša nekakšno protestantsko sporočilo »Ne boj se smrti.« Življenje je težko, v smrti pa bo vse dobro, če si seveda dobro živel. Zanimivo se mi zdi, kako tolažilna je v odnosu do smrti.

Obe deli na sporedu izražata globoko vero in pripravljenost na soočenje s smrtjo, ki je današnjemu času tuja, našim ušesom pa zvenita meditativno in spokojno.

Poslušajte ju torej nocoj ob pol osmih zvečer v interpretaciji članov Zbora Slovenske filharmonije, instrumentalistov in dirigenta Philippa von Steinaeckerja.