Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretji koncert cikla VIP Slovenske filharmonije z religiozno glasbo na temo smrti in posmrtnega življenja
Nocoj ob 19.30 se bo v Slovenski filharmoniji začel tretji koncert iz cikla VIP – Vokalno-instrumentalnega programa, ki bo z naslovom Vdanost postregel z dvema skladbama s temo smrti in posmrtnega življenja – koralom Življenje moje je končano Johanna Christopha Bacha in Pogrebno glasbo Heinricha Schütza. Koncert je posvečen žrtvam epidemije ter njihovim svojcem, slišite pa lahko tudi neposredni prenos na našem programu.
Petek, 12. 3. ob 19.30
Neposredni prenos: Vdanost z Bachom in Schützom
Koncert, ki mu ni usojeno, bi lahko rekli, kajti potem ko so ga zaradi protikoronskih ukrepov že enkrat prestavili, tudi danes ne bo zazvenel v celoti – zaradi bolezni v zboru bo odpadla zadnja točka koncerta, Brucknerjeva druga maša v e-molu.
Ta čas glasbenikom ni naklonjen.
Biti glasbenik med pandemijo je še posebno težko, saj naj ne bi ustvarjali z namenom, da zavarujemo človeška življenja. Na drugi strani pa zdaj res potrebujemo glasbo, da lahko prenašamo to težo. Mi glasbeniki moramo biti zelo previdni – če že nastopamo – ohranjati moramo razdaljo in ves čas nositi maske, to pa zelo oteži izvajanje, še posebno za zbor. Poleg tega se mi zdi pomembno tudi to, da izvajamo glasbo, ki ima globlji pomen in v tem težkem obdobju pomaga ljudem.
Tako glavni gostujoči dirigent Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, ki bo vodil izvedbo nocojšnjega koncerta. Na njem bo torej zvenela glasba Bacha in Schütza.
Johan Christian Bach je bil stric Johana Sebastiana Bacha in je verjetno najzanimivejši izmed zgodnjih članov družine Bach. Slišali bomo krajšo zborovsko skladbo z naslovom Dovolj je, ki pripoveduje o umiranju. Zbor poje: Ob koncu življenja me ni strah, saj se vračam k Jezusu. Moji ljubi, ki ostajate, ne jočite, ne bodite žalostni, saj je to najsrečnejši dan mojega življenja.
To skladbo smo postavili pred Schützevo Pogrebno glasbo, ki se mi prav tako zdi izjemna. Napisal jo je za pogrebne procesije, izvajali pa so jo po maši, medtem ko so hodili proti grobu in potem ob njem. Tudi ta skladba prinaša nekakšno protestantsko sporočilo »Ne boj se smrti.« Življenje je težko, v smrti pa bo vse dobro, če si seveda dobro živel. Zanimivo se mi zdi, kako tolažilna je v odnosu do smrti.
Obe deli na sporedu izražata globoko vero in pripravljenost na soočenje s smrtjo, ki je današnjemu času tuja, našim ušesom pa zvenita meditativno in spokojno.
Poslušajte ju torej nocoj ob pol osmih zvečer v interpretaciji članov Zbora Slovenske filharmonije, instrumentalistov in dirigenta Philippa von Steinaeckerja.
Tretji koncert cikla VIP Slovenske filharmonije z religiozno glasbo na temo smrti in posmrtnega življenja
Nocoj ob 19.30 se bo v Slovenski filharmoniji začel tretji koncert iz cikla VIP – Vokalno-instrumentalnega programa, ki bo z naslovom Vdanost postregel z dvema skladbama s temo smrti in posmrtnega življenja – koralom Življenje moje je končano Johanna Christopha Bacha in Pogrebno glasbo Heinricha Schütza. Koncert je posvečen žrtvam epidemije ter njihovim svojcem, slišite pa lahko tudi neposredni prenos na našem programu.
Petek, 12. 3. ob 19.30
Neposredni prenos: Vdanost z Bachom in Schützom
Koncert, ki mu ni usojeno, bi lahko rekli, kajti potem ko so ga zaradi protikoronskih ukrepov že enkrat prestavili, tudi danes ne bo zazvenel v celoti – zaradi bolezni v zboru bo odpadla zadnja točka koncerta, Brucknerjeva druga maša v e-molu.
Ta čas glasbenikom ni naklonjen.
Biti glasbenik med pandemijo je še posebno težko, saj naj ne bi ustvarjali z namenom, da zavarujemo človeška življenja. Na drugi strani pa zdaj res potrebujemo glasbo, da lahko prenašamo to težo. Mi glasbeniki moramo biti zelo previdni – če že nastopamo – ohranjati moramo razdaljo in ves čas nositi maske, to pa zelo oteži izvajanje, še posebno za zbor. Poleg tega se mi zdi pomembno tudi to, da izvajamo glasbo, ki ima globlji pomen in v tem težkem obdobju pomaga ljudem.
Tako glavni gostujoči dirigent Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, ki bo vodil izvedbo nocojšnjega koncerta. Na njem bo torej zvenela glasba Bacha in Schütza.
Johan Christian Bach je bil stric Johana Sebastiana Bacha in je verjetno najzanimivejši izmed zgodnjih članov družine Bach. Slišali bomo krajšo zborovsko skladbo z naslovom Dovolj je, ki pripoveduje o umiranju. Zbor poje: Ob koncu življenja me ni strah, saj se vračam k Jezusu. Moji ljubi, ki ostajate, ne jočite, ne bodite žalostni, saj je to najsrečnejši dan mojega življenja.
To skladbo smo postavili pred Schützevo Pogrebno glasbo, ki se mi prav tako zdi izjemna. Napisal jo je za pogrebne procesije, izvajali pa so jo po maši, medtem ko so hodili proti grobu in potem ob njem. Tudi ta skladba prinaša nekakšno protestantsko sporočilo »Ne boj se smrti.« Življenje je težko, v smrti pa bo vse dobro, če si seveda dobro živel. Zanimivo se mi zdi, kako tolažilna je v odnosu do smrti.
Obe deli na sporedu izražata globoko vero in pripravljenost na soočenje s smrtjo, ki je današnjemu času tuja, našim ušesom pa zvenita meditativno in spokojno.
Poslušajte ju torej nocoj ob pol osmih zvečer v interpretaciji članov Zbora Slovenske filharmonije, instrumentalistov in dirigenta Philippa von Steinaeckerja.
Literarno nagrado kritiško sito, deseto po vrsti, je pred nekaj urami prejel Muanis Sinanović, in sicer za svojo četrto pesniško zbirko Krhke karavane. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, v končni žiriji pa je sodelovalo 12 članov društva.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.
V ljubljanski Drami je bila sinoči premierno uprizorjena monodramska pripoved vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki je tudi tokrat v avtorski projekt Nočni pisec združil različne umetniške izraze in teme, dnevniške zapiske, odlomke iz gledaliških besedil in znane skladbe, ki se vpletajo v njegovo biografijo. V slovenski različici predstave, ki je del širšega evropskega eksperimenta, je podobo Fabrovega alter ega poosebil in utelesil igralec Marko Mandić. Predstavo si je ogledala Magda Tušar.
Danes pozno popoldne je bila v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki slavnost s podelitvijo Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno slovensko literarno delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja. Že več kot mesec dni vemo, da so bili nominiranci štirje avtorji romanov: Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, izmed njih pa je žirija izbrala roman Škrbine Gašperja Kralja.
Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.
Primož Trdan in Lidija Hartman v živo s snemanja koncerta na strehi Radia Slovenija
Vsebine Programa Ars
Z odprtjem skupinske razstave Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov se danes začenja obeleževanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. Glavne programske smernice so: kolektivno vodenje galerije ter spodbujanje mladih umetnic in umetnikov v treh programskih sklopih Odprti atelje, Umetnik/umetnica na mesec ter prodajna galerija. Prispevek je pripravila Petra Tanko.
V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1. Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu za tem zarjavel.
Razstava Živimo v vznemirljivih časih, ki jo je pretekli teden odpovedal minister za kulturo Vasko Simoniti, ponovno vznemirja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti so s strani ministrstva prejeli danes klic, da ministrstvo ne odpoveduje razstave, ki naj bi bila na ogled med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v Evropskem parlamentu. V galeriji se bodo najprej posvetovali z umetniki ali bodo razstavo, po vseh peripetijah, kljub temu izvedli.
Zgodovinski spomin ohranjamo s pomočjo in močjo podob. Kolektivni spomin Slovenk in Slovencev je zaznamovalo tudi dogajanje pred 30 leti. V narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, kot jo je ovekovečil fotoreporter Srđjan Živulović. Leta bežijo in spomini bledijo. Tri desetletja po prelomnih dogodkih je jasno, da je Živulović eden tistih fotoreporterjev, ki so za vedno zaznamovali kolektivne impresije Slovencev. Podobe osamosvojitve v našem spominu so velikokrat prav njegove fotoreporterske stvaritve.
Začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice se odmika tudi zato, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana ne zmoreta skleniti dogovora o zemljiščih v lasti ljubljanske občine. Nacionalni svet za kulturo zato obe strani poziva, naj do konca junija skleneta dogovor, saj je od tega odvisna usoda gradbenega dovoljenja za projekt NUK2. Blaž Mazi
Neveljaven email naslov