Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov