Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov