Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov