Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan
Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.
Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.
Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida
Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.
Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)
Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.
Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu
Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.
Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.
V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.
Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti
V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.
Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati
Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.
Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju
Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.
Literarni portret - Jure Detela
Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.
Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.
Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.
Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved
Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.
Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa
Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021
21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice
Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan
Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.
Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.
Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida
Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.
Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)
Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.
Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu
Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.
Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.
V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.
Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti
V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.
Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati
Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.
Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju
Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.
Literarni portret - Jure Detela
Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.
Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.
Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.
Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved
Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.
Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa
Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021
21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice
Založba Univerze v Novi Gorici je izdala knjigo Ljubezen v pismih: dopisovanje aleksandrinke Felicite Koglot in njenega moža Franca Perica. Korespondenca med leti 1921 in 31 je obogatena tudi s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje. Gre za čas, ko so moralne obtožbe in sumničenja velikokrat močno vplivali na percepcijo ženske migracije, a Felicita in Franc sta znala ubraniti svojo srečo. Felicita je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo. Ko je njena hčerka imela tri leta, je tja odšla drugič. "Potem se pa ni več hotla odločit, je rekla, da rajši umre od lakote. " Tako razloži njena vnukinja Neda Rusjan Bric. In še pove, da noninih pisem ni smel nihče odpreti. "Ker je ona vedno govorila, pisma boste brali šele ko umrem. In dejansko ko je ona živela, smo živeli z njenimi zgodbami." Rene Rusjan, tudi Felicitina vnukinja, pa se spominja, da ji je nona velikokrat razlagala, zakaj so tamkajšnja dekleta sploh šla v tujino: "Rekla je, če gredo moški, se ne vrnejo in so šle raje same." V tujino jih je gnala revščina. Za prvo pot se je Felicita odločila, ker je želela zaslužiti za poroko. A tako kot je bilo težko oditi, se prav tako ni bilo lahko niti vrniti, pravi doktorica sociologije Mirjam Milharčič Hladnik. Spremenili pa so se tudi tisti, ki so ostali doma. Moški so se morali soočiti s spremembo svoje spolne vloge. "Kar je bilo travmatično zaradi tega, ker so cerkev in drugi aleksandrinke zasramovali in niso dopuščali, da bi moški prevzeli vloge, ki jih je bilo nujno prevzet, ko žensk ni bilo." A Franc je to znal. Ohranjena korespondenca je prava redkost in zato še toliko bolj pomembna pri spoznavanju čustvovanja, poudari vodja raziskovalnega centra za humanistiko novogoriške univerze Katja Mihurko Poniž. V pismih spoznavamo tudi razmere med leti 1921 in 1931, ki so vpete v to zgodbo mladega para, ki jo je spisala neznosna razdalja. Njun izjemno spreten način pisanja je v knjigi opremljen z opombami za lažje razumevanje nekaterih besed, vključene pa so tudi študije doktorice Mirjam Milharčič Hladnik in Mance Koren. Slednja o prepisovanju 100 let starih pismih pove, da je bil izziv pisma prepisovati brez prevelikih solz. Želja po boljšem življenju je na preizkušnjo postavila ljubezen. A kot je zapisala Felicita v enem od pisem, "ljudje ne morejo živeti samo od ljubezni".
Nekega večera Črt na nebu zagleda skrivnostno senco. Zdi se mu, da vidi zmaja. O nenavadnem doživetju bi rad povedal prijatelju Vidu, a kaj, ko sploh ni priložnosti, saj mu tudi Vid želi sporočiti novico o vznemirljivem odkritju. Tako se začne zaplet v mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ priznane slovenske sodobne dramatičarke Simone Semenič, ki je v režiji Mareta Bulca premierno zaživel na odru Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Zgodba je povezana s skrivnostnim zemljevidom, ki ga najdeta dva izmed štirih enajstletnih protagonistov. Skupaj z njimi lahko tudi bralci odkrivajo različna prizorišča Ljubljane, kamor je postavljeno dogajanje. V predstavi so ta prizorišča skušali čim bolj odmakniti od realizma. Ta preplet realnega in domišljijskega gradijo tudi kostumografija Sanje Grcić, scenografija Damirja Leventića in svetloba, ki jo je oblikoval Andrej Hajdinjak. Posebnost romana je nenavadna pripovedovalka, ki vseskozi opozarja na fikcijskost pripovedi, vanjo posega, jo komentira in popravlja, preberemo o literarnem izhodišču – in ta lik so ohranili tudi v predstavi, v tej vlogi je Ajda Toman, ki pripoveduje, ustvarja scenografijo in svetlobo. Kako je mladinski roman, ki je leta 2020 prejel nagrado modra ptica, zaživel v gledališki predstavi in kako štirje mladi protagonisti razrešijo številne skrivnosti, pa torej lahko izveste na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Svet brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela je današnji svet, kot ga doživlja predstava Shopping and fucking. Nakupovanje in hitri seks je leta 1996 v realistični drami ubesedil Mark Ravenhill, ki velja za enega od vodilnih predstavnikov britanske nove dramatike gledališča »u fris« v 90. letih prejšnjega stoletja. Kako danes dojemamo ta šok tedanje dramatike in v kakšnem svetu živimo, se lahko vprašamo ob uprizoritvi predstave v režiji Brine Klampfer, ki bo nocoj premierno na ogled v ljubljanskem Mini Teatru. »Denar je civilizacija in civilizacija je denar,« razmišlja eden od likov Ravenhillove drame podobno neizprosno, kot je grob tudi naslov Shopping and fucking. Ne preseneča torej, da dramo umeščajo v tako imenovano gledališče »u fris«, gre za termin, ki ga je skoval Aleks Sierz, pred tem so angleško dramatiko 90ih let imenovali dramatika sperme in krvi, pove režiserka Brina Klampfer, ki meni, da so ta dela danes pri nas še bolj aktualna, kot so bila ob svojem nastanku v devetdesetih letih. Mladi, ki se danes spoprijemajo s težko stanovanjsko sitaucijo v Ljubljani, tako morda lahko razumejo težave likov Lulu in Robbieja, ki se v igri znajdeta v težkek finančnem položaju, saj ju zapusti prijatelj in sostanovalec Mark, ki odide na kliniko za odvajanje od drog. Začne se njuna bitka na trgu dela, bitka za preživetje in za denar. V primerjavi z izhodiščnim delom pa so se ustvarjalci tokrat odločili manj poudariti vidik šoka v predstavi. Kot še doda režiserka, se lahko vprašamo tudi – koliko smo sploh še dovzetni za šok v sodobnem času, ko so vsaj toliko kot naslov predstave Shopping and fucking šokantni naslovi in novice, ki z lahkotno hitrostjo krožijo po spletu.
Petkov večer v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinaša gostovanje Berlinskih filharmonikov. Orkester, zaradi svoje izjemnosti pogosto imenovan tudi orkester solistov, v svoji več kot 100-letni zgodovini izkazuje glasbene presežke, Berlinski filharmoniki v svoje vrste sprejmejo le najbolj izjemne posameznike, vstopnice za njihove koncerte pa so razprodane po vsem svetu. V vrstah tega prestižnega orkestra so tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Z orkestrom Berlinskih Filharmonikov povezujemo nekatera najbolj bleščeča dirigentska imena polpretekle zgodovine in našega časa, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado in Simon Rattle, ki so desetletja gradili danes ikonično podobo orkestra. Leta 2019 je vodenje orkestra prevzel Kirill Petrenko, dvakratni "dirigent leta" po izboru italijanskih kritikov. Ljubljanski koncert je osebna izkaznica maestra Petrenka, ki nadvse rad širi simfonični železni repertoar in na sporede koncertov uvršča tudi redko izvajane ali spregledane kompozicije: tokrat sopostavlja radostno pastoralo druge simfonije Johannesa Brahmsa, sodobnost zvočne študije Photoptosis Bernda Aloisa Zimmermanna in avantgardo poljske šole v prvi simfoniji Witolda Lutosławskega.
Vsebine Programa Ars
V Narodni galeriji v Ljubljani so se srečali trije veliki umetniki. Slikarka Metka Krašovec, pesnik Tomaž Šalamun in igralec Radko Polič - Rac, ki se je tokrat znašel v vlogi kustosa – zasnoval je namreč razstavo manj znanih umetničinih del in jih prepletel s Šalamunovo poezijo, ki jo je tudi sam interpretiral. Tako lahko na razstavi ob vsaki risbi prisluhnete posnetkom izbranih Šalamunovih pesmi, nekaj pa smo jih vpletli tudi v oddajo. Razstava se osredinja na manj znana dela Metke Krašovec, predvsem so to risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta si bila z življenjskim sopotnikom Tomažem Šalamunom ustvarjalno najbližje. Dvainštirideset risb in sliko je Polič izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, razstava pa po besedah direktorice galerije dr. Barbare Jaki tako kalejdoskopsko prepleta dela treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov. Foto: Metka Krašovec, Brez naslova, 1981, grafit, akvarel, papir Narodna galerija, Donacija Metke Krašovec, avtor fotografije Janko Dermastija, izrez fotografije
Kulturni praznik je mimo. Velike besede so izrečene. Karavana gre naprej. Na programih Radia Slovenija je bilo mogoče prisluhniti že 36. recitalu Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije in programa Ars. O kulturi se medtem prepiramo, kot še nikoli. Spor med kulturniki, nevladnimi organizacijam in ministrstvom je postal več kot spor. Postal je kulturna kriza. To, da se o kulturi toliko govori, najbrž ni slabo, vprašanje pa je, ali sploh še kdo posluša… ali razume? In to v času, ko se glede narodov, materinščin, nacionalnih kultur in človeške pozornosti, dogajajo epohalne spremembe. Vtise je zbral Blaž Mazi.
V ljubljanski Cukrarni, ki se je lani odprla z mednarodno skupinsko razstavo Čudovitost spomina, nadaljujejo program. V kletnem galerijskem prostoru so odprli razstavo umetnice Rose Barbe, ki je z delom Od izvora do pesmi vključena tudi v razstavo Čudovitost spomina. Njena razstava Zapiski z razstave, ki je na ogled od 8. februarja naprej, galerijski prostor preoblikuje v nekakšno celostno umetnino – sobo zapolnjujejo veliki jekleni okvirji, ki nosijo in predstavljajo njena različna video in skulpturalna dela, ta pa lahko povežemo tudi z delom, vključenim v skupinsko razstavo. Ob obisku kinematografov se večinoma prepustimo filmski naraciji in ne razmišljamo o sestavnih delih filmske magije. Besedilo, slika, zvok, tehnologija in še kaj so elementi, na katere film dekonstruira italijansko-nemška umetnica Rosa Barba, ki v ta medij posega onkraj ustaljenih norm njegovega dojemanja. Kot pove sama, je nikdar ni zanimala klasična naracija, temveč s filmskimi elementi ustvarja na zelo prostorski način. Film ni več nujno toliko nosilec nekega sporočila, temveč bolj del svojevrstne koreografije, pove umetnica: "Projekt Zapiski z razstave v Cukrarni pa razmišlja o tem, kaj je lahko razstava, kakšna bi lahko bila kinematografska razstava. Zgradila sem nekakšen oder z jeklenimi ogrodji, ki jih lahko razumemo kot risbo v prostoru, hkrati pa kot strukturno podporo drugim delom, vsem vključenim filmom in skulpturam. Vsako izmed teh del lahko doživljamo samostojno, a sestavljajo kinematografsko celoto, ki je tudi koreografija v času, saj se dela prižigajo in ugašajo. Moje sedanje delo je usmerjeno k premišljevanju o prostoru na ta način. " Gledalca povabi, naj se prosto giblje po prostoru in sam aktivno sooblikuje svojo izkušnjo. Posamična dela v odnosu do celote razume kot nekakšno približano izkušnjo, poleg filma pa so v ospredju še teme časa, svetlobe, zvoka in spomina ter arhivov. Prav o arhivih in arhiviranju razmišlja tudi njeno delo Od izvora do pesmi, ki je del skupinske mednarodne razstave Čudovitost spomina in ki tematizira avdiovizualno zbirko Kongresne knjižnice, ki ima sedež v Washingtonu. Ta velikanski arhiv AV del v nekdanjem bunkerju v mestu Culpeper jo je izjemno fasciniral, a temi arhiva in spomina sta v njenem delu pogosti: "V svojem delu se pogosto ukvarjam z arhivi in tem, kje najdemo spomine ter kako so ti vpisani v naša telesa ali v pokrajino. Zanima me, kako ljudje ustvarjamo arhive. Ta arhiv Kongresne knjižnice ni podoben muzejski zbirki, kjer kustosi osvetljujejo vključena dela in jih predstavljajo javnosti, temveč gre za nepregledno množico vsebin, ki so kompresirane skoraj do točke nerazumljivosti. V filmu se od tega arhiva premaknem k misli o Borgesovi Babilonski knjižnici, ki predstavlja vesolje v obliki velike knjižnice. Pogosto v svojih delih najprej opisujem prostor in njegovo zgodovino, potem pa se spustim v bolj fiktivno plast, ki omogoči, da izstopimo iz neke situacije in razmišljamo o prihodnosti, pozabimo na čas in razmislimo o tem, kaj je arhiv. "
Neveljaven email naslov