Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu (odlomek)

21.03.2021


Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan

Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.

Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se  podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.

Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida

 Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.

Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)

Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.

Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu

 Marčna frankofonija

Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.

Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.

V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.

Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti

V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor  Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.

Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati

Prvi pomladni dan je svetovni dan poezije

Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.

Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju

Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.

Literarni portret - Jure Detela

Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.

Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.

Billy Collins: Pesmi

Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.

Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved

In še poglavje iz pretresljive resničnosti

Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.

Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa

Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021

21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela

22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi

23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard

24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji

25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere

26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala

27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu (odlomek)

21.03.2021


Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan

Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.

Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se  podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.

Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida

 Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.

Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)

Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.

Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu

 Marčna frankofonija

Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.

Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.

V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.

Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti

V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor  Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.

Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati

Prvi pomladni dan je svetovni dan poezije

Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.

Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju

Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.

Literarni portret - Jure Detela

Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.

Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.

Billy Collins: Pesmi

Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.

Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved

In še poglavje iz pretresljive resničnosti

Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.

Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa

Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021

21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela

22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi

23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard

24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji

25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere

26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala

27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice


24.12.2021

V pričakovanju božiča z Aldom Kumarjem

Aldo Kumar v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja svoje obsežno vokalno inštrumentalno delo za simfonični orkester, mešani zbor, orgle, vokalne soliste, zvonove in železniške tirnice (šine), oratorij Tehtanje duš. Predstavi pa tudi svoje spomine na praznovanje božiča in svoje misli o pomenu tega praznika.


29.12.2021

Slovenski film v letu 2021: Letni pregled

Če so bili v ospredju dokumentarci in igrani prvenci, je v ozadju razvoj AV-sektorja v Sloveniji še vedno zaviralo omejeno izvenproračunsko financiranje.


29.12.2021

Benedetta

»Ko slišimo, da je neki vpliven režiser posnel film o lezbijkah, nas upravičeno zaskrbi, saj so v dominantni vizualni kulturi heteroseksualna moška spolna fantazija.« - Tina Poglajen


29.12.2021

Ouditev

»Odlika trilogije Matrica je bila, da je spretno ohranjala ravnovesje med problemskostjo vsebine in akcijskostjo dogajanja; v Obuditvi pa se tehtnica precej preveša na stran akcije.«


29.12.2021

Človeški glas

»Almodóvarjeva Ženska ne obžaluje, da je ljubila, da se je popolnoma prepustila, čeprav se je že vnaprej zavedala, da se bo zanjo najbrž slabo končalo. Ona je s sabo pomirjena« - Gaja Poeschl


23.12.2021

Medeja … bom postala v ožjem izboru nagrade za evropske tujejezične radijske igre britanske mreže BBC

Radijska igra Medeja ... bom postala, ki je nastala v Uredništvu igranega programa po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, se je uvrstila v ožji izbor šestih najboljših evropskih tujejezičnih radijskih iger, nagrajenca v tej kategoriji pa bo britanska mreža BBC razglasila marca prihodnje leto. Medeja ... bom postala pripoveduje zgodbo o kolhijski princesi, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, Medeja pa mora vnovič v izgnanstvo. Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za uprizoritev enega najbolj znanih antičnih mitov. V radijski igri v vlogi Medeje nastopa Nataša Barbara Gračner, igro pa so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel. S Špelo Kravogel se je ob priložnosti nominacije pogovarjala Ana Rozman.


17.12.2021

40. let gledališča Ane Monro

17. december 1981 je dan, ko se je občinstvu prvič predstavilo Gledališče Ane Monro. Ustanovna člana skupine, Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič sta pod tem imenom prvič nastopila na prednovoletni zabavi ŠKUC-a v Festivalni dvorani. Ime sta prevzela po fiktivni osebi Ani Monro, ki naj bi bila pred vojno delavka v Tobačni tovarni, ponoči pa striptizeta v baru Nebotičnik. 17. december 1981 zato velja za dan ustanovitve Gledališča Ane Monro, ki se je v štirih desetletjih iz legendarne umetniške skupine razvilo v mednarodno referenčno nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja. Ob 40. obletnici nastanka Gledališča Ane Monro je Ana Rozman v studio povabila predsednika in umetniškega vodjo gledališča Gora Osojnika.


16.12.2021

Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit

V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so pripravili prvo pregledno in študijsko zasnovano razstavo bogatega ustvarjalnega opusa Jožeta Brumna, enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Oblikovalec, arhitekt, kipar in pedagog je na razstavi, ki sta jo kurirali Petra Černe Oven in Cvetka Požar, predstavljen v vsej svoji renesannčni intelektualni širini. Jože Brumen je bil prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, njegov opus je bogat, znameniti Integrali Srečka Kosovela, knjige legendarne zbirke Sto romanov, umetniške monografije, plakati in celostne podobe. Poleg arhitekture je vzporedno študiral kiparstvo, Petra Černe Oven ga opiše kot humanistično izobraženega intelektualca, za katerega je značilna sla po znanju. Opazno je Brumnovo senzibilno razumevanje vsebine, tudi pri literatih je bil priljubljen prav zato, ker je pred začetkom oblikovanja delo vedno najprej prebral. Njegova odlika je spajanje vizualne podobe z vsebino, kar je po besedah Cvetke Požar očitno predvsem pri umetniških monografijah. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Fundacijo Brumen in Društvom Pekinpah, nekatere projekte prvič javno predstavlja, prek skic in načrtov pa ponudi tudi vpogled v oblikovalčev ustvarjalni proces. Sklene pa se s še eno pomembno Brumnovo vlogo, in sicer pedagoško, kot predavatelj na tedanji Akademiji za likovno umetnost je namreč pomembno vplival na prvo akademsko šolano generacijo slovenskih oblikovalcev. Foto: Portret Jože Brumen (1971), Srečko Kosovel, Srečko Kosovel, Integrali '26; avtorja fotografij: Miran Zdovc (levo), Aleš Rosa (desno), kolaž in izrez fotografij, vir: MAO


16.12.2021

Evroradijski božični dan

Vsebine Programa Ars


15.12.2021

Stati inu obstati

Vsebine Programa Ars


14.12.2021

Angleški humor v SNG Maribor

Vsebine Programa Ars


10.12.2021

Ali bomo kdaj zaživeli izven stanja izrednih razmer?

Naslov najnovejše predstave Mestnega gledališča ljubljanskega sovpada s stanjem, ki ga družba in svet nasploh doživljata zadnje leto in pol – "Izredne razmere" bodo premiero doživele jutri. Napet in srhljiv psihološki triler je napisal nemški dramatik in režiser Falk Richter že leta 2007, a je ta še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. V predstavi se tudi vzpostavlja razmislek ali je razvoj naše civilizacije že prehitel evolucijski razvoj možganov, ali pa se ti še naprej razvijajo in prilagajajo na nove razmere. Ta ideja je aplicirana tudi na največje težave, ki pretijo našemu planetu - bodo ti možgani našli učinkovite rešitve in preprečili uničenje okolja, bodo ustavili epidemijo, bodo odpravili revščino in lakoto? "Izredne razmere" pri gledalcu pustijo občutek, da bodo odgovori vseh teh vprašanj znani prav kmalu.


10.12.2021

Brane Mozetič: "Festival LGBT filma bo potekal ob polovični zasedenosti in s polovičnimi javnimi sredstvi"

Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinu. Festival ima dolgo zgodovino. Prvič je bil organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji, toda tokrat bo potekal ob skoraj polovično nižjem javnem sofinanciranju glede na pretekla leta, je opozoril programski selektor Brane Mozetič. Od 11. do 19. decembra bodo na Festivalu LGBT filma predvajali 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav. Celovečerce bo mogoče videti v Slovenski kinoteki, kjer se bodo potegovali za nagradi občinstva in mednarodne žirije, medtem ko bodo kratke filme zavrteli še na spletni strani.


Stran 34 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov