Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Spomladansko Sarajevo

09.04.2021


Filmi bodo dostopni gledalcem in gledalkam v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, sedem od devetih filmov pa si bomo lahko ogledali tudi v Sloveniji

V spomladanski izdaji Sarajevskega filmskega festivala bodo filmi dostopni gledalcem in gledalkam v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, sedem od devetih filmov pa si bomo lahko ogledali tudi v Sloveniji. Med njimi je tudi Punčka, zmagovalni film 23. festivala dokumentarnega filma, ki se je pri nas zaključil konec marca.

Spomladanska izdaja sarajevskega filmskega festivala prinaša izbor filmov z zadnjih izdaj velikih filmskih festivalov v Cannesu, Berlinu in Benetkah, pa tudi dve restavrirani jugoslovanski klasiki: film Pavle Pavlović režiserja Mladomirja Puriše Đorđevića, zgodba o mladem delavcu, ki spregovori o težavah tovarne, kjer dela, in izgubi prijatelje, v drugem podjetju pa se odloči obdržati prijatelje, a naleti na druge težave; film je kritičen do okolja, prežetega s korupcijo in zlorabo samoupravnih sloganov. Po tem, ko ga je Puriša Đorđević leta 1975 dokončal, so ga najprej prepovedali, nato pa mu vendarle dovolili predvajanje v kinematografih v Jugoslaviji, a s pripisom na koncu filma: “Mnoge težave v tem filmu so rešila dejanja Zveze komunistov.”

Film Vonj po poljskem cvetju Srđana Karanovića, ki je druga jugoslovanska klasika na programu, je nastal tri leta pozneje. Slavni gledališki in filmski igralec ni zadovoljen ne doma ne v službi, zato zapusti mesto in pobegne na Donavo k staremu prijatelju ladjarju. Kmalu se mu pridružijo družina, prijatelji in sodelavci, ki jih privlačita upor in občutek svobode, pripoved pa menja žanre od kriminalke do ljubezenske drame.

Punčka je dokumentarni film o osemletni Saši, ki se je rodila v fantovskem telesu. Čeprav jo starši brezpogojno podpirajo, stvari niso preproste – med vrstniki, v šoli in na plesnih vajah je deležna takšnega in drugačnega nasilja. Sebastien Lifshitz je v pogovoru za Berlinale takole opisal dileme pri snemanju dokumentarnega filma:

Poskušal sem biti zvest dejanskosti, kolikor sem le mogel. Prikazati sem moral njuno vsakodnevno življenje, hkrati pa živeti z njimi. Zame snemanje dokumentarnega filma namreč pomeni, da si z nastopajočimi v filmu za nekaj časa delim življenje, da sem jim zelo blizu, da vstopim v njihovo intimo. Hkrati pa moram seveda najti pravo razdaljo, da lahko posnamem film. Razviti moram primeren filmski jezik. Ob tej bližini ves čas torej obsedeno razmišljam tudi o razdalji, kadriranju in montaži. Biti na obeh straneh je kar težko.

Mladi ruski režiser Filip Jurjev je posnel igrani film Kitolovec, o petnajstletnem Ljoški, ki živi na Čukotki, v  samotni vasici ob Beringovem prelivu. Kot večina tamkajšnjih moških se ukvarja s kitolovstvom, dokler tudi v Čukotko ne prispe internet. Ta spremeni vse: Ljoška na spletu spozna dekle, ki se snema s spletno kamero in se zaljubi v njeno zabrisano podobo. Da bi jo našel, se vkrca na svoj majhni ribiški čolnič in se poda skozi ledeno mrzle vode Beringovega preliva do neznane dežele, od koder naj bi bila ona. Filip Jurjev:

Gledal sem televizijski dokumentarec o Lorinu, to je vasica na Čukotki, kjer se film dogaja. Vedel sem, da moram tam nekaj posneti – ta kraj je tako fantastičen, vendar me ni zanimal etnografski film o avtohtonih prebivalcih in njihovemu lovstvu. Potem pa sem naletel na zgodbo o moškem, ki se je zaljubil v eno izmed žensk, ki pozirajo za spletne kamere, in ugotovil, da bi bil za to ravno pravšnji kraj. Internet je tja prišel šele pred kratkim. Za otroke in najstnike je bil to zelo pomemben dogodek – morda najpomembnejši v njihovem življenju. Fantje lahko gledajo dekleta, ki živijo daleč stran. Zanje niso le nekaj nepomembnega na spletu, temveč resnična ljubezen. Vsi vemo, kako je biti mlad, osamljen, kako težko si je izboriti mesto zase, kako se je prvič zaljubiti. Vsi razumemo, za kaj v filmu gre.

Na spomladanski izdaji Sarajevskega filmskega festivala si bomo do 17. aprila v Sloveniji lahko ogledali še slovaški politični triler Služabniki, ki prikazuje pranje možganov študentom, ki morajo v času češkoslovaške komunistične vlade sodelovati z režimom, če se hočejo izogniti strogemu nadzoru obveščevalne službe; pa komično dramo Smrt filma in tudi mojega očeta, v katerem izraelski režiser postane obseden s snemanjem filma, v katerem nastopa vsa njegova družina, in začne svoje življenje živeti kot film, pa hrvaški dokumentarni film Ena izmed nas o nekdanjih sošolcih, ki so postavljeni pred dejstvo, da je njihova sošolka v srednji šoli doživela spolno zlorabo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Spomladansko Sarajevo

09.04.2021


Filmi bodo dostopni gledalcem in gledalkam v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, sedem od devetih filmov pa si bomo lahko ogledali tudi v Sloveniji

V spomladanski izdaji Sarajevskega filmskega festivala bodo filmi dostopni gledalcem in gledalkam v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, sedem od devetih filmov pa si bomo lahko ogledali tudi v Sloveniji. Med njimi je tudi Punčka, zmagovalni film 23. festivala dokumentarnega filma, ki se je pri nas zaključil konec marca.

Spomladanska izdaja sarajevskega filmskega festivala prinaša izbor filmov z zadnjih izdaj velikih filmskih festivalov v Cannesu, Berlinu in Benetkah, pa tudi dve restavrirani jugoslovanski klasiki: film Pavle Pavlović režiserja Mladomirja Puriše Đorđevića, zgodba o mladem delavcu, ki spregovori o težavah tovarne, kjer dela, in izgubi prijatelje, v drugem podjetju pa se odloči obdržati prijatelje, a naleti na druge težave; film je kritičen do okolja, prežetega s korupcijo in zlorabo samoupravnih sloganov. Po tem, ko ga je Puriša Đorđević leta 1975 dokončal, so ga najprej prepovedali, nato pa mu vendarle dovolili predvajanje v kinematografih v Jugoslaviji, a s pripisom na koncu filma: “Mnoge težave v tem filmu so rešila dejanja Zveze komunistov.”

Film Vonj po poljskem cvetju Srđana Karanovića, ki je druga jugoslovanska klasika na programu, je nastal tri leta pozneje. Slavni gledališki in filmski igralec ni zadovoljen ne doma ne v službi, zato zapusti mesto in pobegne na Donavo k staremu prijatelju ladjarju. Kmalu se mu pridružijo družina, prijatelji in sodelavci, ki jih privlačita upor in občutek svobode, pripoved pa menja žanre od kriminalke do ljubezenske drame.

Punčka je dokumentarni film o osemletni Saši, ki se je rodila v fantovskem telesu. Čeprav jo starši brezpogojno podpirajo, stvari niso preproste – med vrstniki, v šoli in na plesnih vajah je deležna takšnega in drugačnega nasilja. Sebastien Lifshitz je v pogovoru za Berlinale takole opisal dileme pri snemanju dokumentarnega filma:

Poskušal sem biti zvest dejanskosti, kolikor sem le mogel. Prikazati sem moral njuno vsakodnevno življenje, hkrati pa živeti z njimi. Zame snemanje dokumentarnega filma namreč pomeni, da si z nastopajočimi v filmu za nekaj časa delim življenje, da sem jim zelo blizu, da vstopim v njihovo intimo. Hkrati pa moram seveda najti pravo razdaljo, da lahko posnamem film. Razviti moram primeren filmski jezik. Ob tej bližini ves čas torej obsedeno razmišljam tudi o razdalji, kadriranju in montaži. Biti na obeh straneh je kar težko.

Mladi ruski režiser Filip Jurjev je posnel igrani film Kitolovec, o petnajstletnem Ljoški, ki živi na Čukotki, v  samotni vasici ob Beringovem prelivu. Kot večina tamkajšnjih moških se ukvarja s kitolovstvom, dokler tudi v Čukotko ne prispe internet. Ta spremeni vse: Ljoška na spletu spozna dekle, ki se snema s spletno kamero in se zaljubi v njeno zabrisano podobo. Da bi jo našel, se vkrca na svoj majhni ribiški čolnič in se poda skozi ledeno mrzle vode Beringovega preliva do neznane dežele, od koder naj bi bila ona. Filip Jurjev:

Gledal sem televizijski dokumentarec o Lorinu, to je vasica na Čukotki, kjer se film dogaja. Vedel sem, da moram tam nekaj posneti – ta kraj je tako fantastičen, vendar me ni zanimal etnografski film o avtohtonih prebivalcih in njihovemu lovstvu. Potem pa sem naletel na zgodbo o moškem, ki se je zaljubil v eno izmed žensk, ki pozirajo za spletne kamere, in ugotovil, da bi bil za to ravno pravšnji kraj. Internet je tja prišel šele pred kratkim. Za otroke in najstnike je bil to zelo pomemben dogodek – morda najpomembnejši v njihovem življenju. Fantje lahko gledajo dekleta, ki živijo daleč stran. Zanje niso le nekaj nepomembnega na spletu, temveč resnična ljubezen. Vsi vemo, kako je biti mlad, osamljen, kako težko si je izboriti mesto zase, kako se je prvič zaljubiti. Vsi razumemo, za kaj v filmu gre.

Na spomladanski izdaji Sarajevskega filmskega festivala si bomo do 17. aprila v Sloveniji lahko ogledali še slovaški politični triler Služabniki, ki prikazuje pranje možganov študentom, ki morajo v času češkoslovaške komunistične vlade sodelovati z režimom, če se hočejo izogniti strogemu nadzoru obveščevalne službe; pa komično dramo Smrt filma in tudi mojega očeta, v katerem izraelski režiser postane obseden s snemanjem filma, v katerem nastopa vsa njegova družina, in začne svoje življenje živeti kot film, pa hrvaški dokumentarni film Ena izmed nas o nekdanjih sošolcih, ki so postavljeni pred dejstvo, da je njihova sošolka v srednji šoli doživela spolno zlorabo.


31.07.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Sanja Grcić in Katarina Stegnar

V drugi oddaji diptiha Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je pripravila Petra Tanko, sta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Z njima smo se pogovarjali o ustvarjanju v gledališču in pri filmu, o njim lastnih zakonitostih in načinih telesne prisotnosti, in širše o scenskih umetnostih, ki jih umetnici soustvarjata. Oddaji se v diptih povežeta s sklepnim delom prve, v kateri slikarka Tina Dobrajc govori o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja.Vabimo vas k poslušanju! fotografija z razstave Vmesni prostor, Loški muzej Škofja Loka, 2016, foto: Petra Cvelbar


30.07.2021

Jugoslavija, moja dežela

Vsebine Programa Ars


28.07.2021

62. Jazz festival Ljulbljana

Vsebine Programa Ars


28.07.2021

Vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine

Plečnikov opus govori sam zase, ne glede na nova priznanja svetovne javnosti. Vendarle pa je odločitev Odbora za svetovno dediščino Unesca, ki je na današnjem zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, zgodovinski dan.


26.07.2021

Aleksander Gadžijev absolutni zmagovalec klavirskega tekmovanja v Sydneju

Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo, kot doslej prvi slovenski glasbenih, za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.


26.07.2021

Aleksander Gadžijev absolutni zmagovalec klavirskega tekmovanja v Sydneju

Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.


26.07.2021

RIP ljudje

Vsebine Programa Ars


24.07.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Tina Dobrajc in Mito Gegič

V prvem delu diptiha oddaj Dvogovori umetnic/umetnikov bosta sogovornika slikarka Tina Dobrajc in slikar Mito Gegič. Sta slikarja mlajše srednje generacije, dodobra uveljavljena v slovenskem in mednarodnem prostoru, ki poleg slikarstva umetniško ustvarjata tudi v gledališču in novih medijih. Srečali smo se na Loškem gradu v Škofji Loki, kjer živita in ustvarjata in se pogovarjali o njuni umetnosti in širše. V drugi oddaji, prihodnji teden, bosta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Oddaji se povežeta v diptih s sklepnim delom prve, v kateri s Tino Dobrajc govoriva o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja. na sliki: fotografija iz videa Wrecking Ball, T. Dobrajc in M. Gegič, 2015, foto: Mito Gegič


23.07.2021

Ob sklepu Grossmannovega festivala

Vsebine Programa Ars


23.07.2021

Fotografije na Loškem gradu

Vsebine Programa Ars


23.07.2021

Dobimo se pred Škucem

Vsebine Programa Ars


22.07.2021

Plavajoči grad 2021

Od danes do nedelje poteka že 9. mednarodni intermedialni festival na gradu Snežnik Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo na 14 odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Blaž Mazi


22.07.2021

Ars Cantat 6

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov festivala Europa cantat, ki letos poteka v slovenski prestolnici.


21.07.2021

Ars cantat /5/

Izpostavljamo dva koncerta, ki ju bomo posredovali tudi na programu Ars. Ob 17h se bo v Cankarjevem domu začel koncert Zbora Slovenske filharmonije s programom, ki si ga bosta delila dva dirigenta, Gary Graden in Josep Vila i Casanas. V neposredni prenos na Arsu se Europa cantat ob 21h vrne s koncertom Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Zbor vodi Helena Fojkar Zupančič, osrednja gosta jutranje oddaje o festivalu.


20.07.2021

SPOT ARS 30s

Vsebine Programa Ars


20.07.2021

SPOT ARS 25s

Vsebine Programa Ars


19.07.2021

Europa Cantat: Singer Pur s programom Med vrtinci

Skupina Singer Pur že od začetka devetdesetih let prepričuje s svojim odličnim petjem zelo različne glasbe in programi, pogosto skrbno zastavljenimi okrog določene teme. Rdeča nit sporeda z naslovom Med vrtinci je glasba skladateljic - od Hildegarde iz Bingna do sodobne slovenske skladateljice Katarine Pustinek Rakar.


19.07.2021

Ars cantat, ponedeljek

Tudi danes bo pestro! Najprej na festivalski televiziji, potem pa še na koncertu: V Raziskovalnem ateljeju, ki se bo na spletu začel ob pol poldne bo danes Tine Fris-Ronsfeld predstavila igre in vaje za prebijanje ledu, ki so namenjene zbliževanju oseb vseh starosti s pomočjo glasbe, petja in gibanja, po drugi uri pa se začnejo predavanja Pulse. Prvi predavatelj dr. Zvezdan Pirtošek je svoje predavanje naslovil Nevroznanost in umetnost: kako umetnost učinkuje na možgane, ob pol petih bo Jim Daus Hjernoe prikazal nove možnosti sodelovanja zborov v živo prek digitalnega omrežja s sistemom LoLa, ob 15:15 pa se začne predavanje Damijana Močnika in Inge Breznik z naslovom Navdihujoč zborovski sistem v Sloveniji in zborovska piramida v Zavodu sv. Stanislava, v katerem bosta predavatelja prestavila slovenski zborovski sistem, ki v svetu velja za unicum. Večerni koncert bo oblikovala nemška a capella zasedba Singer pur, ki jo sestavljajo sopranistka Claudia Reinhard, tenoristi Chistian Meister, Markus Zapp in Manuel Warwitz ter baritonista Jakob Steiner in Marcus Schmidl. Nekoliko nenavadna kombinacija glasov? V resnici gre za formulo za uspeh. Zasedba Singer Pur namreč ne pozna slogovnih zadržkov in izvaja vse, kar se izvesti da.


Stran 45 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov