Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov