Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov