Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov