Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

This situation has developed over a long time

16.04.2021


Tri umetnice in kuratorka v Galeriji Škuc razmišljajo o nastanku razstave v prepletu z življenjem

Kuratorka reče: “Pomagaj mi!”; Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru?; Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi This situation has developed over a long time in ki hkrati morda dobro opisujejo način, na katerega razstava razmišlja o mediju razstave, načinih nastanka umetniškega dela, pa tudi samem prostoru ljubljanske galerije Škuc, kjer dela treh umetnic združuje naslov, ki bi ga lahko prevedli kot Ta situacija se je razvijala dalj časa.

Vsi uvodoma navedeni citati prihajajo iz beležnice Pie Louwerens, ki na razstavi sodeluje z Nino Goropečnik in Adrijano Gvozdenović. Nekateri izmed teh zapisov so povsem praktične narave, kot denimo različni roki povezani z nastankom razstave, spet drugi se berejo bolj skrivnostno. Vsi se pomešani znajdejo v mislih umetnice in tako stopajo v njen ustvarjalni proces in umetniško delo. Kot pravi sama, v svoja dela rada spušča zunanjost, vse tisto, za kar se zdi, da ni del umetniškega dela.

»Zapiski v beležki in podobni praktični elementi so zame del vsebine umetniškega dela. Vedno skušam v umetniško delo pritegniti vse to, kar naj bi bilo zunaj njega – čustva in hotenja, povezana z njim, kako recimo upaš, da ti bo koristilo ali kako nisi imel dovolj časa zanj ali kako se je premaknil termin razstave … vse te ustvarjalne pogoje, ki naj bi bili nekaj izven umetnosti skušam nagovoriti s samim umetniškim delom.«

Podoben odprt in subjektiven pristop je značilen tudi za razstavo, ki jo sicer povežemo s tradicijo tako imenovane institucionalne kritike. Po besedah kuratorke Urške Aplinc sicer z umetnicami pri tem niso iskale jasne rdeče niti, temveč predvsem skupne točke med njimi, razstava pa ima tako več možnih okvirjev razumevanja, omeni še razmislek o vlogah v kulturnem sistemu, delu in pogojih zanj ter temi mimikrije in parazitiranja. Pri tem pa se vse naštete teme seveda prepletajo – tako lahko vsaj v dveh vidikih razumemo tudi delo Nine Goropečnik, ki se je odločila, da bo v zadnji sobi galerije v času trajanja razstave pisala svojo magistrsko nalogo, kar povežemo s temo dela oz. pogojih zanj ter parazitiranja.

Na zloženkah razstave This situation has developed over long time v galeriji Škuc so upodobljene žuželke, ki so videti kot listi - ki torej prevzemajo neko drugo podobo. Prav podobo vabila pa si je prisvojila umetnica Adriana Gvozdenović v razstavljenem delu s katerim se dotika pogovorov med ustvarjalkami razstave. Razmišljale so o svojem ustvarjalnem procesu, pa tudi tesnobah, ki ga spremljajo. In če prispevek tudi zaključim z nekaj citati – na razstavljenih letakih, ki simulirajo razstavni letak, med drugim beremo misli kot so: Kako pozicioniramo same sebe in zakaj počnemo kar počnemo? Ko prevzemamo reference iz arhiva, kot da ne gre za element zgodovine, skušamo legitimizirati svoje delo in kamuflažo. Ampak – z referencami pa tudi razgrajujemo avtorstvo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

This situation has developed over a long time

16.04.2021


Tri umetnice in kuratorka v Galeriji Škuc razmišljajo o nastanku razstave v prepletu z življenjem

Kuratorka reče: “Pomagaj mi!”; Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru?; Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi This situation has developed over a long time in ki hkrati morda dobro opisujejo način, na katerega razstava razmišlja o mediju razstave, načinih nastanka umetniškega dela, pa tudi samem prostoru ljubljanske galerije Škuc, kjer dela treh umetnic združuje naslov, ki bi ga lahko prevedli kot Ta situacija se je razvijala dalj časa.

Vsi uvodoma navedeni citati prihajajo iz beležnice Pie Louwerens, ki na razstavi sodeluje z Nino Goropečnik in Adrijano Gvozdenović. Nekateri izmed teh zapisov so povsem praktične narave, kot denimo različni roki povezani z nastankom razstave, spet drugi se berejo bolj skrivnostno. Vsi se pomešani znajdejo v mislih umetnice in tako stopajo v njen ustvarjalni proces in umetniško delo. Kot pravi sama, v svoja dela rada spušča zunanjost, vse tisto, za kar se zdi, da ni del umetniškega dela.

»Zapiski v beležki in podobni praktični elementi so zame del vsebine umetniškega dela. Vedno skušam v umetniško delo pritegniti vse to, kar naj bi bilo zunaj njega – čustva in hotenja, povezana z njim, kako recimo upaš, da ti bo koristilo ali kako nisi imel dovolj časa zanj ali kako se je premaknil termin razstave … vse te ustvarjalne pogoje, ki naj bi bili nekaj izven umetnosti skušam nagovoriti s samim umetniškim delom.«

Podoben odprt in subjektiven pristop je značilen tudi za razstavo, ki jo sicer povežemo s tradicijo tako imenovane institucionalne kritike. Po besedah kuratorke Urške Aplinc sicer z umetnicami pri tem niso iskale jasne rdeče niti, temveč predvsem skupne točke med njimi, razstava pa ima tako več možnih okvirjev razumevanja, omeni še razmislek o vlogah v kulturnem sistemu, delu in pogojih zanj ter temi mimikrije in parazitiranja. Pri tem pa se vse naštete teme seveda prepletajo – tako lahko vsaj v dveh vidikih razumemo tudi delo Nine Goropečnik, ki se je odločila, da bo v zadnji sobi galerije v času trajanja razstave pisala svojo magistrsko nalogo, kar povežemo s temo dela oz. pogojih zanj ter parazitiranja.

Na zloženkah razstave This situation has developed over long time v galeriji Škuc so upodobljene žuželke, ki so videti kot listi - ki torej prevzemajo neko drugo podobo. Prav podobo vabila pa si je prisvojila umetnica Adriana Gvozdenović v razstavljenem delu s katerim se dotika pogovorov med ustvarjalkami razstave. Razmišljale so o svojem ustvarjalnem procesu, pa tudi tesnobah, ki ga spremljajo. In če prispevek tudi zaključim z nekaj citati – na razstavljenih letakih, ki simulirajo razstavni letak, med drugim beremo misli kot so: Kako pozicioniramo same sebe in zakaj počnemo kar počnemo? Ko prevzemamo reference iz arhiva, kot da ne gre za element zgodovine, skušamo legitimizirati svoje delo in kamuflažo. Ampak – z referencami pa tudi razgrajujemo avtorstvo.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov