Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Od Firenc do Ravene ob 700-letnici Dantejeve smrti

14.05.2021


V Firencah se počasi odpira vse, tudi muzej v domnevni Alighierijevi rojstni hiši

V italijanskih mestih Danteja Alighierija zdaj spričo lajšanja epidemičnih ukrepov znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila njegov lik in delo. Janko Petrovec je obiskal Firence, kjer se je Alighieri rodil leta 1265, ter Raveno, kjer se je po dvajsetih letih izgnanstva ustavil in našel tudi večni počitek.

V Firencah se počasi odpira tudi muzej v domnevni rojstni hiši Danteja Alighierija, ter mestni ''panteon'' – Bazilika Santa Croce – kjer pa Dantejev kenotaf že stoletja brezuspešno čaka na pesnikove posmrtne ostanke. Toda naš cilj je Muzej Bargello.

V stavbi muzeja je v Dantejevem času utripalo javno in politično življenje Firenc. Tukaj so ga tudi obsodili na izgnanstvo, in sicer v dvorani, kjer danes razstavljajo Donatellovega Davida – pravi direktorica muzeja Paola D'Agostino. V isti stavbi se je posthumno začel tudi proces pesnikove firenške rehabilitacije.

V Muzeju Bargello je do 8. avgusta na ogled razstava, posvečena oblikovanju pozitivnega spomina na pesnika. Firenški trgovec Giovanni Villani ga je že kmalu po smrti v izgnanstvu označil za ''častivrednega in starodavnega meščana Firenc''. Več kot petdeset razstavljenih del je po večini iz 14. stoletja.

Že leta 1321, takoj po pesnikovi smrti, so začeli prepisovati, ilustrirati in komentirati besedila iz Božanske komedije. Zato so razstavili različne iluminirane rokopise, pa tudi delovne zapiske in rokopise s komentarji – dodaja Paola D'Agostino.

Toda vmes je bilo 20 let pesnikovega izgnanstva – do smrti v Raveni, kjer to pomlad vrvi od dogodkov. Najpomembnejši: jutrišnje odprtje novega Dantejevega muzeja. Direktor treh ravenskih kulturnih ustanov Maurizio Tarantino nam pove, da so s pomočjo novih tehnologij in interaktivnostjo, pa tudi z glasbo in recitacijami hoteli povedati zgodbo o pesnikovem opusu. Gre jim zlasti za Božansko komedijo, pa tudi za drugo njegovo nematerialno dediščino. V Raveni radi rečejo, da seveda štejeta dve leti, ki ju je preživel v mestu, a še pomembnejših je 700 let, odkar Ravena ljubeče hrani Alighierijeve posmrtne ostanke.

Navdušujoče sodobna muzejska postavitev se izteka v sobo, posvečeno Dantejevemu liku v pop kulturi. Tej temi bodo v Raveni jeseni posvetili tudi zadnjo od treh letošnjih razstav. Prva med njimi, ki v mestni Knjižnici Classense ostaja odprta do sredine julija, pa ima povsem drugačnega duha.

Ta razstava je posvečena prejšnji okrogli obletnici leta 1921 – z imeni, kot sta Croce in d'Annunzio. Šlo je za čas tik pred začetkom fašizma. Ena od tem so tudi tako imenovana ''neosvobojena območja'', zato se dotika tudi slovenskega ozemlja – pravi Tarantino.

V cerkvi svetega Romualda pa je do 4. julija na ogled še druga razstava z naslovom ''Umetnost v času izgnanstva''. Osrednja avtorja: Dantejeva sodobnika Giotto in Cimabue.

Ta razstava je majhen dragulj. Razstavljenih je 50 del in vsa so resnične mojstrovine. Predstavlja nam umetnost, ki jo je Dante lahko videl v svojem času in ki je seveda vplivala tudi na pisanje njegove Božanske komedije.

In tako se zapeljemo skozi ustvarjalnost nekaterih mest Dantejevega izgnanstva: Rim, Arezzo, Verona, Padova, pa Bologna in tamkajšnja šola rokopisnih iluminacij, Pisa in Lucca ter nazadnje Ravena.

Gre za dragoceno in zgoščeno razstavo del, ki so zanesljivo vplivala na Dantejevo domišljijo – meni odbornica za kulturo mesta Ravena Elsa Signorino.

V nadaljevanju jubilejnega leta v Raveni pripravljajo še vrsto drugih prireditev. Če vas bo pot zanesla tja, ne preskočite obiska pesnikovega groba: Ravenčani pred njim vsak večer ob 18h berejo speve iz Božanske komedije.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Od Firenc do Ravene ob 700-letnici Dantejeve smrti

14.05.2021


V Firencah se počasi odpira vse, tudi muzej v domnevni Alighierijevi rojstni hiši

V italijanskih mestih Danteja Alighierija zdaj spričo lajšanja epidemičnih ukrepov znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila njegov lik in delo. Janko Petrovec je obiskal Firence, kjer se je Alighieri rodil leta 1265, ter Raveno, kjer se je po dvajsetih letih izgnanstva ustavil in našel tudi večni počitek.

V Firencah se počasi odpira tudi muzej v domnevni rojstni hiši Danteja Alighierija, ter mestni ''panteon'' – Bazilika Santa Croce – kjer pa Dantejev kenotaf že stoletja brezuspešno čaka na pesnikove posmrtne ostanke. Toda naš cilj je Muzej Bargello.

V stavbi muzeja je v Dantejevem času utripalo javno in politično življenje Firenc. Tukaj so ga tudi obsodili na izgnanstvo, in sicer v dvorani, kjer danes razstavljajo Donatellovega Davida – pravi direktorica muzeja Paola D'Agostino. V isti stavbi se je posthumno začel tudi proces pesnikove firenške rehabilitacije.

V Muzeju Bargello je do 8. avgusta na ogled razstava, posvečena oblikovanju pozitivnega spomina na pesnika. Firenški trgovec Giovanni Villani ga je že kmalu po smrti v izgnanstvu označil za ''častivrednega in starodavnega meščana Firenc''. Več kot petdeset razstavljenih del je po večini iz 14. stoletja.

Že leta 1321, takoj po pesnikovi smrti, so začeli prepisovati, ilustrirati in komentirati besedila iz Božanske komedije. Zato so razstavili različne iluminirane rokopise, pa tudi delovne zapiske in rokopise s komentarji – dodaja Paola D'Agostino.

Toda vmes je bilo 20 let pesnikovega izgnanstva – do smrti v Raveni, kjer to pomlad vrvi od dogodkov. Najpomembnejši: jutrišnje odprtje novega Dantejevega muzeja. Direktor treh ravenskih kulturnih ustanov Maurizio Tarantino nam pove, da so s pomočjo novih tehnologij in interaktivnostjo, pa tudi z glasbo in recitacijami hoteli povedati zgodbo o pesnikovem opusu. Gre jim zlasti za Božansko komedijo, pa tudi za drugo njegovo nematerialno dediščino. V Raveni radi rečejo, da seveda štejeta dve leti, ki ju je preživel v mestu, a še pomembnejših je 700 let, odkar Ravena ljubeče hrani Alighierijeve posmrtne ostanke.

Navdušujoče sodobna muzejska postavitev se izteka v sobo, posvečeno Dantejevemu liku v pop kulturi. Tej temi bodo v Raveni jeseni posvetili tudi zadnjo od treh letošnjih razstav. Prva med njimi, ki v mestni Knjižnici Classense ostaja odprta do sredine julija, pa ima povsem drugačnega duha.

Ta razstava je posvečena prejšnji okrogli obletnici leta 1921 – z imeni, kot sta Croce in d'Annunzio. Šlo je za čas tik pred začetkom fašizma. Ena od tem so tudi tako imenovana ''neosvobojena območja'', zato se dotika tudi slovenskega ozemlja – pravi Tarantino.

V cerkvi svetega Romualda pa je do 4. julija na ogled še druga razstava z naslovom ''Umetnost v času izgnanstva''. Osrednja avtorja: Dantejeva sodobnika Giotto in Cimabue.

Ta razstava je majhen dragulj. Razstavljenih je 50 del in vsa so resnične mojstrovine. Predstavlja nam umetnost, ki jo je Dante lahko videl v svojem času in ki je seveda vplivala tudi na pisanje njegove Božanske komedije.

In tako se zapeljemo skozi ustvarjalnost nekaterih mest Dantejevega izgnanstva: Rim, Arezzo, Verona, Padova, pa Bologna in tamkajšnja šola rokopisnih iluminacij, Pisa in Lucca ter nazadnje Ravena.

Gre za dragoceno in zgoščeno razstavo del, ki so zanesljivo vplivala na Dantejevo domišljijo – meni odbornica za kulturo mesta Ravena Elsa Signorino.

V nadaljevanju jubilejnega leta v Raveni pripravljajo še vrsto drugih prireditev. Če vas bo pot zanesla tja, ne preskočite obiska pesnikovega groba: Ravenčani pred njim vsak večer ob 18h berejo speve iz Božanske komedije.


27.08.2021

Kino Otok v Izoli

Vsebine Programa Ars


27.08.2021

Filmski festival v Karlovih Varih

Vsebine Programa Ars


27.08.2021

Za družbene spremembe s knjigo v roki!

Vsebine Programa Ars


20.08.2021

Kdo se boji kulture?

“Malo poležiš in pojambraš, da ti država časti rento, ti pa lahko bluziš. V bistvu so kar prebrisani tile kulturniki, medtem, ko norci dejansko garajo za minimalca,” je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki jo lahko srečate na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero Center za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo v Ljubljani, opozarja na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju. Blaž Mazi.


20.08.2021

Sequentia: Pesmi in videnja o koncu sveta

Vsebine Programa Ars


Stran 43 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov