Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sova in miška

21.05.2021

V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.

V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška

Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.

Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.

Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.

Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Sova in miška

21.05.2021

V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.

V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška

Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.

Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.

Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.

Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!


17.05.2021

Odpoved razstave v Bruslju

Po poročanju časnika Delo naj bi Slovenija odpovedala razstavo v Bruslju, s katero naj bi se v poslopju evropskega parlamenta v času predsedovanja svetu EU predstavila Slovenija. Razstavo z naslovom Živimo v vznemirljivih časih pripravlja kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, na ogled pa naj bi bila predvsem dela avtorjev mlajše generacije, ki se ukvarjajo družbeno aktualnimi temami in drugimi vprašanji sodobnosti. Koroško galerijo je k pripravi razstave po besedah direktorice Andreje Hribernik pred približno tremi meseci povabilo ministrstvo za kulturo, priprave so v polnem teku, za odpoved pa je sama izvedela iz medijev. Poudarila je, da imajo z vsemi avtorji že sklenjene pogodbe, pogodba o izposoji del je sklenjena tudi z Evropskim parlamentom ter dodala, da so v projekt vstopili z zagotovil, da bodo pri pripravi razstave imeli proste roke. Po poročanju Dela naj bi sicer neuradno ministra Simonitija zmotil eden od šestih avtorjev, katerih dela hranijo v stalni zbirki Evropskega parlamenta in ki so jih v Bruslju, kot je v navadi, želeli predstaviti ob razstavi. Za pojasnila glede odpovedi razstave smo se obrnili na Ministrstvo za kulturo, od koder pa nam do sedaj še niso odgovorili.


17.05.2021

Skupinsko žvižganje prineslo nagrado skupine OHO

Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju.


15.05.2021

Filmi, ki tematizirajo odvisnosti od drog

V sobotnem terminu Sedmi pečat na naši nacionalni televiziji si lahko ogledate film Lepi fant – delo izpred treh let, posneto po resničnih dogodkih, v katerem Timothée Chalamet odigra fanta iz družine višjega družbenega sloja v Ameriki, ki jo sooči s svojo odvisnostjo od drog. Odvisnost od prepovedanih substanc pa je nekaj, kar filmi obravnavajo pogosto – predvsem v žanru drame – z nekaj najbolj znanimi primeri se lahko seznanite v besedilu Gorazda Trušnovca.


15.05.2021

Andraž Jerič bo »producent na potezi« v Cannesu

Prihodnji teden bo v tradicionalnem terminu festivala v Cannesu (ki so ga sicer prestavili na julij) potekalo srečanje producentov »na potezi«. Tako kot lani, ko je bila med mladimi producenti izbrana tudi Marina Gumzi, bo srečanje spet potekalo na daljavo: svoje trenutne projekte bo predstavilo 20 izbranih evropskih producentov; med njimi je v letošnjem izboru več kot polovica žensk in znova slovenski predstavnik. To je producent Andraž Jerič, eden od ustanovnih članov filmskega društva Temporama, kjer od leta 2013 dela kot producent in vodja razvoja projektov. Po vrsti kratkih in eksperimentalnih videov, glasbenih videospotov in prve sezone spletne serije V dvoje je v letu 2018 produciral Temporamin prvi celovečerni film Posledice, ki je imel uspešno mednarodno pot vse od svetovne premiere na festivalu v Torontu. V pogovoru z Urbanom Tarmanom je Andraž Jerič pojasnil, katere film razvija trenutno in kako utegne pandemija preoblikovati film in kino.


15.05.2021

Helmut Newton: Lepe in poredne

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen


14.05.2021

Leto, ko je Ljubljana gostila kronane glave

Letos mineva 200 let od kongresa zavezništva Svete alianse v Ljubljani, ki je našo deželo Kranjsko postavil ob bok državam, ki so krojile tedanjo zgodovino. Še danes se ga v prestolnici spominjamo z imeni, kot so Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev in Ruski car. Ob 200. obletnici kongresa Svete alianse je potekala mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu v organizaciji ZRC SAZU, Slovenske matice in Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani.


14.05.2021

Odpiranje kulture

Z današnjim dnem se odpira tudi kultura. Kulturne ustanove, kot so knjižnice, muzeji, arhivi in galerije bodo število obiskovalcev določale glede na kvadraturo in število oseb. Za kulturne prireditve, kot so glasba, balet, ples, gledališče in kinodvorane v zaprtih javnih prostorih in na prostem morajo organizatorji zagotoviti sedišča, ki so lahko polovično zasedena.


13.05.2021

Henry Cowell, Lou Harrison, Morton Feldman in Milton Babbitt

Oddajo Glasba 20. stoletja tokrat namenjamo glasbi, ki je nastala v Združenih državah Amerike. Umetniška glasba je v Združenih državah v 20. stoletju prehodila svojo pot, dosti bolj umirjeno kot na stari celini, ki so jo ves čas pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim tokovom preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočala, da so bili pri komponiranju slogovno neobremenjeni in svobodnejši. V kratkem pregledu ameriške glasbene ustvarjalnosti v 20. stoletju bomo poslušali glasbo Henryja Cowella, Louja Harrisona, Mortona Feldmana in Miltona Babbitta.


13.05.2021

Naslednjih 21 dni bo ključnih

Vsebine Programa Ars


13.05.2021

Koncert kvinteta solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Komornem studiu

Kvintet solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo na radijskem koncertu predstavil tri dela za harfo v komornih zasedbah s flavto in z godali: violino, violo in violončelom. Nastopili bodo ugledni komorni glasbeniki, ki so solisti orkestra: to so flavtistka Irena Rovtar, diplomantka študija flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorici Karolini Šantl-Zupan, violinistka in koncertna mojstrica Kana Matsui, ki je študirala violino na visoki šoli za glasbo v Tokiu, nato diplomirala na visoki šoli za glasbo v Lozáni in magistrirala na konservatoriju dunajske zasebne univerze, violistka Gea Pantner Volfand je končala podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Miletu Kosiju, prvi violončelist orkestra Igor Mitrović se je po diplomi iz violončela pri profesorju Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval na Akademiji za glasbo v Baslu, ter harfistka Sofia Ristić, ki se je po študiju pri profesorici Patrizii Tassini na glasbenem konservatoriju v Vidmu izobraževala pri francoskem profesorju Fabriceu Pierru. Pet solistov se bo posvetilo izvedbam treh komornih del iz bogate francoske glasbene zakladnice - treh različnih obdobij 20. stoletja.


12.05.2021

Otvoritveni koncert letošnjega cikla Tutti Akademije za glasbo

V Slovenski filharmoniji se bo ob pol osmih zvečer začel letošnji koncertni abonma Tutti Akademije za glasbo. Ta je po premoru, ko zaradi preventivnih ukrepov niso smeli organizirati koncertov, svojo koncertno sezono letos zamaknila in jo namesto januarja začenja šele danes, kljub temu pa nas do septembra čaka še veliko zanimivih koncertov.


10.05.2021

Poletni filmski festivali

Vsebine Programa Ars


07.05.2021

Fent cua/Medtem ko smo čakali

Vsebine Programa Ars


06.05.2021

Glasba 20 stoletja - 6.5.2021 - Ottorino Respighi

V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat poslušamo glasbo Ottorina Respighija, enega osrednjih italijanskih simfonikov prve polovice dvajsetega stoletja. Ottorina Respighija po glasbenem slogu uvrščamo blizu impresionizmu Debussyja in Ravela, njegova največja skladateljska zasluga pa je obnova italijanske simfonične glasbe. Pri tem se je zgledoval tako po sodobnem svetu kot po glasbenih arhaizmih svoje domovine.


Stran 52 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov