Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S festivala Crossing Europe

04.06.2021


Gledalci so videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Na programu 18. festivala Crossing Europe, ki v Linzu poteka »v živo« še do nedelje, je 123 kratkih in celovečernih filmov iz kar 40 držav. Čeprav na festivalu, kjer številni filmi prihajajo iz področja Srednje Evrope, tokrat ni filma slovenskega režiserja, so gledalci vendarle videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Film Oaza Ivana Ikića, o katerem smo v naši oddaji že govorili, pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med varovanci doma za osebe s posebnimi potrebami. Avtor je glavne vloge v sicer fiktivni filmski pripovedi namenil samim stanovalcem doma, s katerimi se je spoznaval že leto dni pred snemanjem ter z njimi imel delavnice filmske igre. Oaza prinaša močno sporočilo prevzemanja perspektive oseb, ki je gledalci nismo vajeni – iz izmenjujočih pogledov treh glavnih junakov odpira kompleksen notranji svet ljudi, ki nemalokrat živijo izolirano od preostalega sveta.

Na festivalu Crossing Europe smo videli tudi dokumentarec Žica, ki ga je režiserka Tiha Gudac posnela v sklopu šestdelnega dokumentarnega projekta o evropskih mejah.

Film Žica je rezultat ideje belgijskega producenta po imenu Frederic Nicolai. V projektu je kot začetna ideja navedeno, da je belgijski producent Frederik Nicolai odraščal v svetu brez meja, v Evropi brez meja. Ko je pred nekaj leti prvič odšel na evropsko mejo, kjer je videl ograje, mejne spore in vpliv nekaterih trdnih meja na tam živeče ljudi, ga je to spodbudilo k razmišljanju o mejah v Evropi in razlikah v realnostih življenj okoli različnih meja, ki v Srednji Evropi zaradi Evropske unije, ki je delovala kot svobodna Evropa, kar zelo dolgo ni bilo vprašanje, je povedala avtorica Tiha Gudac.

Film Žica se osredotoča na lokalno skupnost na slovenski in hrvaški strani Kolpe ter beleži, kako so se življenja prebivalcev spremenila po letu 2015, ko je bila med eno in drugo državo po odprtju t.i. balkanske migrantske poti nameščena rezilna žica. Gudac spregovori o raznolikih perspektivah filma:

Vprašanje novih ilegalnih migracij in vala migracij, v katerem živimo, povzroča burne reakcije na različnih straneh - za, proti, "pojdite domov", "ljudi je treba integrirati", to so neki glasovi, ki odmevajo in so zelo glasni. In tam na obmejnem območju, kjer je žica, ljudje po profesiji niso aktivisti, če temu tako rečemo, življenjska poklicanost ljudi na meji ni aktivizem, vendar jih je pojav žice spodbudil, da postanejo aktivni in se odzovejo. In tukaj so reakcije zelo intenzivne. Sami se lahko o tem teoretsko pogovarjamo v velikih mestih, kjer imamo ob kavah in večerjah s prijatelji pogosto burne teoretske razprave, vendar tam to živijo. Želela sem prikazati življenje različnih strani in odzivov na realnost trenutnih migracij in rezilne žice, vendar sem želela narediti tudi to, kar se mi zdi, da je privilegij kamere - stopiti korak nazaj, se vprašati, zakaj se določena oseba, posameznik, odzove na določen način, od kod to pride. Pravzaprav sem želela pokazati različne obraze človeške narave v stanju krize.

Režiserka pa v filmu ponudi tudi pogled tistih, zaradi katerih je bila žica postavljena – beguncev na poti.

Česar nisem pričakovala, je, da bom posnela same migrante, ki jih je nasploh težko videti ali posneti, zlasti na hrvaško-slovenski meji, prihajajo pa iz žarišča na hrvaško-bosanski meji iz Velike Kladuše in Bihaća. Potem pa sem si rekla »v redu, tu je snemalna ekipa in imam to moč, da grem tja in tem ljudem dam obraz«, zato sem se odločila, da ti  posamezniki, ta človeška bitja, ki so v položaju, zaradi katerega morajo nezakonito migrirati, ne ostanejo popolni fantomi, je v Linzu v pogovoru za Radio Slovenija povedala režiserka filma Žica, Tiha Gudac. Prispevek Petre Meterc.

 

 


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

S festivala Crossing Europe

04.06.2021


Gledalci so videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Na programu 18. festivala Crossing Europe, ki v Linzu poteka »v živo« še do nedelje, je 123 kratkih in celovečernih filmov iz kar 40 držav. Čeprav na festivalu, kjer številni filmi prihajajo iz področja Srednje Evrope, tokrat ni filma slovenskega režiserja, so gledalci vendarle videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Film Oaza Ivana Ikića, o katerem smo v naši oddaji že govorili, pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med varovanci doma za osebe s posebnimi potrebami. Avtor je glavne vloge v sicer fiktivni filmski pripovedi namenil samim stanovalcem doma, s katerimi se je spoznaval že leto dni pred snemanjem ter z njimi imel delavnice filmske igre. Oaza prinaša močno sporočilo prevzemanja perspektive oseb, ki je gledalci nismo vajeni – iz izmenjujočih pogledov treh glavnih junakov odpira kompleksen notranji svet ljudi, ki nemalokrat živijo izolirano od preostalega sveta.

Na festivalu Crossing Europe smo videli tudi dokumentarec Žica, ki ga je režiserka Tiha Gudac posnela v sklopu šestdelnega dokumentarnega projekta o evropskih mejah.

Film Žica je rezultat ideje belgijskega producenta po imenu Frederic Nicolai. V projektu je kot začetna ideja navedeno, da je belgijski producent Frederik Nicolai odraščal v svetu brez meja, v Evropi brez meja. Ko je pred nekaj leti prvič odšel na evropsko mejo, kjer je videl ograje, mejne spore in vpliv nekaterih trdnih meja na tam živeče ljudi, ga je to spodbudilo k razmišljanju o mejah v Evropi in razlikah v realnostih življenj okoli različnih meja, ki v Srednji Evropi zaradi Evropske unije, ki je delovala kot svobodna Evropa, kar zelo dolgo ni bilo vprašanje, je povedala avtorica Tiha Gudac.

Film Žica se osredotoča na lokalno skupnost na slovenski in hrvaški strani Kolpe ter beleži, kako so se življenja prebivalcev spremenila po letu 2015, ko je bila med eno in drugo državo po odprtju t.i. balkanske migrantske poti nameščena rezilna žica. Gudac spregovori o raznolikih perspektivah filma:

Vprašanje novih ilegalnih migracij in vala migracij, v katerem živimo, povzroča burne reakcije na različnih straneh - za, proti, "pojdite domov", "ljudi je treba integrirati", to so neki glasovi, ki odmevajo in so zelo glasni. In tam na obmejnem območju, kjer je žica, ljudje po profesiji niso aktivisti, če temu tako rečemo, življenjska poklicanost ljudi na meji ni aktivizem, vendar jih je pojav žice spodbudil, da postanejo aktivni in se odzovejo. In tukaj so reakcije zelo intenzivne. Sami se lahko o tem teoretsko pogovarjamo v velikih mestih, kjer imamo ob kavah in večerjah s prijatelji pogosto burne teoretske razprave, vendar tam to živijo. Želela sem prikazati življenje različnih strani in odzivov na realnost trenutnih migracij in rezilne žice, vendar sem želela narediti tudi to, kar se mi zdi, da je privilegij kamere - stopiti korak nazaj, se vprašati, zakaj se določena oseba, posameznik, odzove na določen način, od kod to pride. Pravzaprav sem želela pokazati različne obraze človeške narave v stanju krize.

Režiserka pa v filmu ponudi tudi pogled tistih, zaradi katerih je bila žica postavljena – beguncev na poti.

Česar nisem pričakovala, je, da bom posnela same migrante, ki jih je nasploh težko videti ali posneti, zlasti na hrvaško-slovenski meji, prihajajo pa iz žarišča na hrvaško-bosanski meji iz Velike Kladuše in Bihaća. Potem pa sem si rekla »v redu, tu je snemalna ekipa in imam to moč, da grem tja in tem ljudem dam obraz«, zato sem se odločila, da ti  posamezniki, ta človeška bitja, ki so v položaju, zaradi katerega morajo nezakonito migrirati, ne ostanejo popolni fantomi, je v Linzu v pogovoru za Radio Slovenija povedala režiserka filma Žica, Tiha Gudac. Prispevek Petre Meterc.

 

 


19.10.2020

Skandinavci letos prodali celo več kot knjig kot lani

Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.


19.10.2020

Nagrada angelus Goranu Vojnoviću

Vsebine Programa Ars


19.10.2020

Čakalnica

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Blokada slovenskega filma

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Slovenske nagrade za oblikovanje in interier

Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.


16.10.2020

Aškerčeva nagrada

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Finžgar in Plečnik

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Federico Fellini

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Viggo Mortensen

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Pogovor z Martinom Turkom

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Ta obraz

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Aipa

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Cvetje v jeseni - splošni

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Slovenija na frankfurtskem knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Začel se je virtualni frankfurtski knjižni sejem

Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem


14.10.2020

Festival glasbenega filma Naj se rola

Vsebine Programa Ars


13.10.2020

Nova butalska čitanka

Vsebine Programa Ars


Stran 68 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov