Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Undine prinaša magični realizem v odčarani svet in je sodobna urbana melodrama, obešena na mitološko okostje, ki globokih čustev ne prinaša na pladnju." - Gorazd Trušnovec
Undine je zgodovinarka in vodnica v berlinskem muzeju, specializirana za pretekli razvoj velemesta. Ko jo partner prevara, mu zagrozi, da ga bo morala ubiti, če jo misli zapustiti. A isti dan spozna tudi sama drugega moškega – potapljača, ki se ukvarja s podvodnimi popravili. Undina pa je tudi drugo ime za vodno nimfo, eno od štirih elementarnih bitij, ki lahko pridobi dušo le, če se poroči s človekom ...
Undine (2020) je tudi naslov novega filma Christiana Petzolda, ki je tekmoval na lanskem Berlinalu, igralka Paula Beer pa je tam prejela srebrnega medveda za najboljšo žensko vlogo. Petzold velja – skupaj s Thomasom Arslanom in Angelo Schanelec – za enega od utemeljiteljev tako imenovane »berlinske filmske šole«, iz katere prihajajo dela, ki jih je težko spraviti na skupni imenovalec, jih je pa lahko prepoznati, predvsem po nekoliko počasnejšem ritmu in pripovedi, gospodarnem pristopu oziroma svojevrstnem minimalizmu ter osredotočanju na posameznike.
Film Undine je v precejšnji meri naslonjen na mitologijo, za lažje razumevanje pripovedne celote pa se je dobro spomniti vsaj Andersenove Male morske deklice, ki ima iste tematske korenine. Na prvi pogled se skoraj zdi, da se je tokrat Petzold, eden najbolj priznanih nemških cienastov, vsaj z eno nogo podal na teritorji Davida Lyncha s preizpraševanjem posameznikove identitete, pripovedne dvoumnosti in psiholoških fluidnosti. A z drugo ostaja trdno v berlinski šoli realizma vsakdanjosti, ne pozabi pa niti na zgodovinsko ozadje, ki ga je mojstrsko vtkal v svojem doslej najuspešnejšem celovečercu Barbara (2012).
Zdi se, da hoče z vsakim prizorom zlesti svojim likom pod kožo in pod površje vidnega, pa naj bo izgovor za to detajlna zgodovina berlinskega urbanizma ali pa podvodni inženiring ... V vsakem primeru pa očara s skoraj sanjskim, hipnotičnim vizualnim pristopom, tako s kamero kot z montažo, še podčrtano s ponavljajočim se predvajanjem Bachove priredbe Koncerta za čembalo v d-molu. Rezultat je nenavaden spoj vsakdanjega in presežnega, še kako sodobno filmsko delo in obenem starogrška drama o neizbežnosti usode oziroma večnem vračanju enakega. Na kar lepo opozorita tudi prispodoba gradnje sodobnega berlinskega muzeja v arhaični obliki ter zgovoren avtorski presek arhitekturnega in filmskega prostora.
Undine prinaša magični realizem v odčarani svet in je sodobna urbana melodrama, obešena na mitološko okostje, ki globokih čustev ne prinaša na pladnju.
"Undine prinaša magični realizem v odčarani svet in je sodobna urbana melodrama, obešena na mitološko okostje, ki globokih čustev ne prinaša na pladnju." - Gorazd Trušnovec
Undine je zgodovinarka in vodnica v berlinskem muzeju, specializirana za pretekli razvoj velemesta. Ko jo partner prevara, mu zagrozi, da ga bo morala ubiti, če jo misli zapustiti. A isti dan spozna tudi sama drugega moškega – potapljača, ki se ukvarja s podvodnimi popravili. Undina pa je tudi drugo ime za vodno nimfo, eno od štirih elementarnih bitij, ki lahko pridobi dušo le, če se poroči s človekom ...
Undine (2020) je tudi naslov novega filma Christiana Petzolda, ki je tekmoval na lanskem Berlinalu, igralka Paula Beer pa je tam prejela srebrnega medveda za najboljšo žensko vlogo. Petzold velja – skupaj s Thomasom Arslanom in Angelo Schanelec – za enega od utemeljiteljev tako imenovane »berlinske filmske šole«, iz katere prihajajo dela, ki jih je težko spraviti na skupni imenovalec, jih je pa lahko prepoznati, predvsem po nekoliko počasnejšem ritmu in pripovedi, gospodarnem pristopu oziroma svojevrstnem minimalizmu ter osredotočanju na posameznike.
Film Undine je v precejšnji meri naslonjen na mitologijo, za lažje razumevanje pripovedne celote pa se je dobro spomniti vsaj Andersenove Male morske deklice, ki ima iste tematske korenine. Na prvi pogled se skoraj zdi, da se je tokrat Petzold, eden najbolj priznanih nemških cienastov, vsaj z eno nogo podal na teritorji Davida Lyncha s preizpraševanjem posameznikove identitete, pripovedne dvoumnosti in psiholoških fluidnosti. A z drugo ostaja trdno v berlinski šoli realizma vsakdanjosti, ne pozabi pa niti na zgodovinsko ozadje, ki ga je mojstrsko vtkal v svojem doslej najuspešnejšem celovečercu Barbara (2012).
Zdi se, da hoče z vsakim prizorom zlesti svojim likom pod kožo in pod površje vidnega, pa naj bo izgovor za to detajlna zgodovina berlinskega urbanizma ali pa podvodni inženiring ... V vsakem primeru pa očara s skoraj sanjskim, hipnotičnim vizualnim pristopom, tako s kamero kot z montažo, še podčrtano s ponavljajočim se predvajanjem Bachove priredbe Koncerta za čembalo v d-molu. Rezultat je nenavaden spoj vsakdanjega in presežnega, še kako sodobno filmsko delo in obenem starogrška drama o neizbežnosti usode oziroma večnem vračanju enakega. Na kar lepo opozorita tudi prispodoba gradnje sodobnega berlinskega muzeja v arhaični obliki ter zgovoren avtorski presek arhitekturnega in filmskega prostora.
Undine prinaša magični realizem v odčarani svet in je sodobna urbana melodrama, obešena na mitološko okostje, ki globokih čustev ne prinaša na pladnju.
Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem so pred nekaj dnevi opozorili na problematične poteze Ministrstva za kulturo, so v javnem spletnem srečanju opozorili na: težave samozaposlenih v kulturi, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do slovenskega filma, izselitev iz Metelkove ulice 6 v Ljubljani, spreminjanje pravilnika o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, neustrezno menjavanje vodstev ključnih nacionalnih ustanov na področju kulture in smiselnost potrebe po ustanovitvi Muzeja osamosvojitve Slovenije. Blaž Mazi.
Tudi simfonični orkestri del svojega ustvarjanja v letošnjem letu zaradi novih in novih odpovedi prireditev selijo v virtualne koncertne dvorane. Radijski orkestri imajo tu prednost, saj tudi sicer velik del svojega dela opravijo v studiu – člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo namesto tretjega večera svojega koncertnega cikla Kromatika nocoj ob 20h zaigrali v Studiu 26 našega radia ter v neposrednem prenosu in v spletnem video prenosu.
Vsebine Programa Ars
Nekrolog: ob smrti pianista in glasbenega pedagoga Andreja Jarca.
V času razsvetljenstva ni bila razvita zgolj obsežna in živahna korespondenca s pismi. Razsvetljenski znanstveniki po vsem svetu so si namreč nadeli ime »Republika pisem«. No, in ta republika je imela tudi nekakšen predhodnik svetovnega spleta v obliki slovarjev, v katerih je bilo že mogoče najti navzkrižno sklicevanje na geselske članke. Slovarji so bili v 18. stoletju tako priljubljeni, da so obstajali celo Slovarji slovarjev. Po zapletenih ovinkih zgodovine se je lotil pisanja slovarja tudi francoski mislec Voltaire, ki pa je Filozofski slovar zasnoval kot pravi pravcati politični program in kritiko takratne francoske družbe. foto: Pixabay/korpiri
Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je lahko vse, kar ji mediji, kritiki in oboževalci pripisujejo, da je. Dokumentarni film Greta med prvimi (precej brez zadržkov) razkriva intimno življenje najstnice, ki je motivirala mlade po svetu, da se priključijo prizadevanjem za boljšo prihodnost. Enega najbolj pričakovanih filmov 31. Ljubljanskega filmskega festivala si lahko ogledate kjerkoli in kadarkoli na spletni strani festivala. foto: Pixabay/TieGuanYin
Neveljaven email naslov