Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Undine prinaša magični realizem v odčarani svet in je sodobna urbana melodrama, obešena na mitološko okostje, ki globokih čustev ne prinaša na pladnju." - Gorazd Trušnovec
Undine je zgodovinarka in vodnica v berlinskem muzeju, specializirana za pretekli razvoj velemesta. Ko jo partner prevara, mu zagrozi, da ga bo morala ubiti, če jo misli zapustiti. A isti dan spozna tudi sama drugega moškega – potapljača, ki se ukvarja s podvodnimi popravili. Undina pa je tudi drugo ime za vodno nimfo, eno od štirih elementarnih bitij, ki lahko pridobi dušo le, če se poroči s človekom ...
Undine (2020) je tudi naslov novega filma Christiana Petzolda, ki je tekmoval na lanskem Berlinalu, igralka Paula Beer pa je tam prejela srebrnega medveda za najboljšo žensko vlogo. Petzold velja – skupaj s Thomasom Arslanom in Angelo Schanelec – za enega od utemeljiteljev tako imenovane »berlinske filmske šole«, iz katere prihajajo dela, ki jih je težko spraviti na skupni imenovalec, jih je pa lahko prepoznati, predvsem po nekoliko počasnejšem ritmu in pripovedi, gospodarnem pristopu oziroma svojevrstnem minimalizmu ter osredotočanju na posameznike.
Film Undine je v precejšnji meri naslonjen na mitologijo, za lažje razumevanje pripovedne celote pa se je dobro spomniti vsaj Andersenove Male morske deklice, ki ima iste tematske korenine. Na prvi pogled se skoraj zdi, da se je tokrat Petzold, eden najbolj priznanih nemških cienastov, vsaj z eno nogo podal na teritorji Davida Lyncha s preizpraševanjem posameznikove identitete, pripovedne dvoumnosti in psiholoških fluidnosti. A z drugo ostaja trdno v berlinski šoli realizma vsakdanjosti, ne pozabi pa niti na zgodovinsko ozadje, ki ga je mojstrsko vtkal v svojem doslej najuspešnejšem celovečercu Barbara (2012).
Zdi se, da hoče z vsakim prizorom zlesti svojim likom pod kožo in pod površje vidnega, pa naj bo izgovor za to detajlna zgodovina berlinskega urbanizma ali pa podvodni inženiring ... V vsakem primeru pa očara s skoraj sanjskim, hipnotičnim vizualnim pristopom, tako s kamero kot z montažo, še podčrtano s ponavljajočim se predvajanjem Bachove priredbe Koncerta za čembalo v d-molu. Rezultat je nenavaden spoj vsakdanjega in presežnega, še kako sodobno filmsko delo in obenem starogrška drama o neizbežnosti usode oziroma večnem vračanju enakega. Na kar lepo opozorita tudi prispodoba gradnje sodobnega berlinskega muzeja v arhaični obliki ter zgovoren avtorski presek arhitekturnega in filmskega prostora.
Undine prinaša magični realizem v odčarani svet in je sodobna urbana melodrama, obešena na mitološko okostje, ki globokih čustev ne prinaša na pladnju.
"Undine prinaša magični realizem v odčarani svet in je sodobna urbana melodrama, obešena na mitološko okostje, ki globokih čustev ne prinaša na pladnju." - Gorazd Trušnovec
Undine je zgodovinarka in vodnica v berlinskem muzeju, specializirana za pretekli razvoj velemesta. Ko jo partner prevara, mu zagrozi, da ga bo morala ubiti, če jo misli zapustiti. A isti dan spozna tudi sama drugega moškega – potapljača, ki se ukvarja s podvodnimi popravili. Undina pa je tudi drugo ime za vodno nimfo, eno od štirih elementarnih bitij, ki lahko pridobi dušo le, če se poroči s človekom ...
Undine (2020) je tudi naslov novega filma Christiana Petzolda, ki je tekmoval na lanskem Berlinalu, igralka Paula Beer pa je tam prejela srebrnega medveda za najboljšo žensko vlogo. Petzold velja – skupaj s Thomasom Arslanom in Angelo Schanelec – za enega od utemeljiteljev tako imenovane »berlinske filmske šole«, iz katere prihajajo dela, ki jih je težko spraviti na skupni imenovalec, jih je pa lahko prepoznati, predvsem po nekoliko počasnejšem ritmu in pripovedi, gospodarnem pristopu oziroma svojevrstnem minimalizmu ter osredotočanju na posameznike.
Film Undine je v precejšnji meri naslonjen na mitologijo, za lažje razumevanje pripovedne celote pa se je dobro spomniti vsaj Andersenove Male morske deklice, ki ima iste tematske korenine. Na prvi pogled se skoraj zdi, da se je tokrat Petzold, eden najbolj priznanih nemških cienastov, vsaj z eno nogo podal na teritorji Davida Lyncha s preizpraševanjem posameznikove identitete, pripovedne dvoumnosti in psiholoških fluidnosti. A z drugo ostaja trdno v berlinski šoli realizma vsakdanjosti, ne pozabi pa niti na zgodovinsko ozadje, ki ga je mojstrsko vtkal v svojem doslej najuspešnejšem celovečercu Barbara (2012).
Zdi se, da hoče z vsakim prizorom zlesti svojim likom pod kožo in pod površje vidnega, pa naj bo izgovor za to detajlna zgodovina berlinskega urbanizma ali pa podvodni inženiring ... V vsakem primeru pa očara s skoraj sanjskim, hipnotičnim vizualnim pristopom, tako s kamero kot z montažo, še podčrtano s ponavljajočim se predvajanjem Bachove priredbe Koncerta za čembalo v d-molu. Rezultat je nenavaden spoj vsakdanjega in presežnega, še kako sodobno filmsko delo in obenem starogrška drama o neizbežnosti usode oziroma večnem vračanju enakega. Na kar lepo opozorita tudi prispodoba gradnje sodobnega berlinskega muzeja v arhaični obliki ter zgovoren avtorski presek arhitekturnega in filmskega prostora.
Undine prinaša magični realizem v odčarani svet in je sodobna urbana melodrama, obešena na mitološko okostje, ki globokih čustev ne prinaša na pladnju.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov