Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Performans, odprtje in prodajna razstava, ki vas obišče na domu
Le klik do obroka, prevoza, oblačil in vseh mogočih dobrin in storitev, od včeraj pa tudi le klik do razstave. V okviru projekta Gallery Delivery, ki ga organizira zavod za sodobne umetnosti Aksioma vas namreč v Ljubljani razstava lahko obišče na domu, v pisarni ali kje drugje. Dostavi jo kurir, ki dela predstavi, na voljo pa so tudi za nakup. Performans, odprtje in prodajna razstava – vse to združuje projekt po besedah Jureta Kirbiša, ki je razstavo kuriral z Janezom Fakinom Janšo. Čeprav se zdi kot odgovor na pandemijo, je bila Gallery delivery, galerijska dostava prvič predstavljena leta 2018 v Berlinu, avtor formata pa je Sebastian Schmieg. V kontekstu pandemije in nedavni obilici spletnih projektov je seveda projekt še bolj pomenljiv, pri tem pa zavzema večplastno pozicijo – do potrošniškega udobja ni nekritičen, a nam razstavo vendar ponudi na klik, in se tako prilagodi zahtevam današnjega potrošnika, ki velik del življenja doživlja prek ekrana – tudi umetnost. Podobno kot to velja za spremljanje umetnosti del na spletu, je avra, kot jo nudi galerijski prostor, porušena tudi takrat, ko umetniška dela naselijo naše vsakodnevno okolje. V zgodovini umetnosti sicer poznamo dolgo tradicijo alternativnih prizorišč – od Duchampove Škatle v kovčku do minimuzeja Hansa Ulrciha Obrista in njegove razstave v kuhinji, je za projekt Gallery delivery ključna specifična prav kurirjeva vloga, ki prehaja v kuratorsko, saj dela kurir vsakokrat razstavi po lastni presoji. Svojo razstavo si lahko v Ljubljani naročite še do 2. julija.
Performans, odprtje in prodajna razstava, ki vas obišče na domu
Le klik do obroka, prevoza, oblačil in vseh mogočih dobrin in storitev, od včeraj pa tudi le klik do razstave. V okviru projekta Gallery Delivery, ki ga organizira zavod za sodobne umetnosti Aksioma vas namreč v Ljubljani razstava lahko obišče na domu, v pisarni ali kje drugje. Dostavi jo kurir, ki dela predstavi, na voljo pa so tudi za nakup. Performans, odprtje in prodajna razstava – vse to združuje projekt po besedah Jureta Kirbiša, ki je razstavo kuriral z Janezom Fakinom Janšo. Čeprav se zdi kot odgovor na pandemijo, je bila Gallery delivery, galerijska dostava prvič predstavljena leta 2018 v Berlinu, avtor formata pa je Sebastian Schmieg. V kontekstu pandemije in nedavni obilici spletnih projektov je seveda projekt še bolj pomenljiv, pri tem pa zavzema večplastno pozicijo – do potrošniškega udobja ni nekritičen, a nam razstavo vendar ponudi na klik, in se tako prilagodi zahtevam današnjega potrošnika, ki velik del življenja doživlja prek ekrana – tudi umetnost. Podobno kot to velja za spremljanje umetnosti del na spletu, je avra, kot jo nudi galerijski prostor, porušena tudi takrat, ko umetniška dela naselijo naše vsakodnevno okolje. V zgodovini umetnosti sicer poznamo dolgo tradicijo alternativnih prizorišč – od Duchampove Škatle v kovčku do minimuzeja Hansa Ulrciha Obrista in njegove razstave v kuhinji, je za projekt Gallery delivery ključna specifična prav kurirjeva vloga, ki prehaja v kuratorsko, saj dela kurir vsakokrat razstavi po lastni presoji. Svojo razstavo si lahko v Ljubljani naročite še do 2. julija.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov