Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Performans, odprtje in prodajna razstava, ki vas obišče na domu
Le klik do obroka, prevoza, oblačil in vseh mogočih dobrin in storitev, od včeraj pa tudi le klik do razstave. V okviru projekta Gallery Delivery, ki ga organizira zavod za sodobne umetnosti Aksioma vas namreč v Ljubljani razstava lahko obišče na domu, v pisarni ali kje drugje. Dostavi jo kurir, ki dela predstavi, na voljo pa so tudi za nakup. Performans, odprtje in prodajna razstava – vse to združuje projekt po besedah Jureta Kirbiša, ki je razstavo kuriral z Janezom Fakinom Janšo. Čeprav se zdi kot odgovor na pandemijo, je bila Gallery delivery, galerijska dostava prvič predstavljena leta 2018 v Berlinu, avtor formata pa je Sebastian Schmieg. V kontekstu pandemije in nedavni obilici spletnih projektov je seveda projekt še bolj pomenljiv, pri tem pa zavzema večplastno pozicijo – do potrošniškega udobja ni nekritičen, a nam razstavo vendar ponudi na klik, in se tako prilagodi zahtevam današnjega potrošnika, ki velik del življenja doživlja prek ekrana – tudi umetnost. Podobno kot to velja za spremljanje umetnosti del na spletu, je avra, kot jo nudi galerijski prostor, porušena tudi takrat, ko umetniška dela naselijo naše vsakodnevno okolje. V zgodovini umetnosti sicer poznamo dolgo tradicijo alternativnih prizorišč – od Duchampove Škatle v kovčku do minimuzeja Hansa Ulrciha Obrista in njegove razstave v kuhinji, je za projekt Gallery delivery ključna specifična prav kurirjeva vloga, ki prehaja v kuratorsko, saj dela kurir vsakokrat razstavi po lastni presoji. Svojo razstavo si lahko v Ljubljani naročite še do 2. julija.
Performans, odprtje in prodajna razstava, ki vas obišče na domu
Le klik do obroka, prevoza, oblačil in vseh mogočih dobrin in storitev, od včeraj pa tudi le klik do razstave. V okviru projekta Gallery Delivery, ki ga organizira zavod za sodobne umetnosti Aksioma vas namreč v Ljubljani razstava lahko obišče na domu, v pisarni ali kje drugje. Dostavi jo kurir, ki dela predstavi, na voljo pa so tudi za nakup. Performans, odprtje in prodajna razstava – vse to združuje projekt po besedah Jureta Kirbiša, ki je razstavo kuriral z Janezom Fakinom Janšo. Čeprav se zdi kot odgovor na pandemijo, je bila Gallery delivery, galerijska dostava prvič predstavljena leta 2018 v Berlinu, avtor formata pa je Sebastian Schmieg. V kontekstu pandemije in nedavni obilici spletnih projektov je seveda projekt še bolj pomenljiv, pri tem pa zavzema večplastno pozicijo – do potrošniškega udobja ni nekritičen, a nam razstavo vendar ponudi na klik, in se tako prilagodi zahtevam današnjega potrošnika, ki velik del življenja doživlja prek ekrana – tudi umetnost. Podobno kot to velja za spremljanje umetnosti del na spletu, je avra, kot jo nudi galerijski prostor, porušena tudi takrat, ko umetniška dela naselijo naše vsakodnevno okolje. V zgodovini umetnosti sicer poznamo dolgo tradicijo alternativnih prizorišč – od Duchampove Škatle v kovčku do minimuzeja Hansa Ulrciha Obrista in njegove razstave v kuhinji, je za projekt Gallery delivery ključna specifična prav kurirjeva vloga, ki prehaja v kuratorsko, saj dela kurir vsakokrat razstavi po lastni presoji. Svojo razstavo si lahko v Ljubljani naročite še do 2. julija.
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov