Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo

12.07.2021


Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu

V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.

Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.

V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.

Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo

12.07.2021


Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu

V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.

Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.

V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.

Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov