Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo

12.07.2021


Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu

V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.

Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.

V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.

Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo

12.07.2021


Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu

V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.

Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.

V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.

Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.


19.11.2021

Ekstravaganca

Vsebine Programa Ars


17.11.2021

The Uncertain 4 seasons

Vsebine Programa Ars


15.11.2021

Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon

V Kranju se je pretekli konec tedna s podelitvijo nagrad sklenil 51. Teden slovenske drame. Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon, prvo slovensko dramsko besedilo patra Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. Predstava Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj je prejela 4 od 8 nagrad: Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva ter igralski nagradi. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za besedilo Tega okusa še niste poskusili. Posebno nagrado je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Nine Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije pa je prejel Milan Ramšak Marković.


12.11.2021

Pravi moški

Vsebine Programa Ars


12.11.2021

Kralji in kraljice

Vsebine Programa Ars


12.11.2021

Ekstravaganca 1. del

Vsebine Programa Ars


12.11.2021

Perspektive na Liffu

Vsebine Programa Ars


22.11.2021

Kulturni bazar v regiji 2021

Vsebine Programa Ars


Stran 37 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov