Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo

12.07.2021


Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu

V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.

Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.

V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.

Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo

12.07.2021


Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu

V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.

Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.

V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.

Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov