Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo

12.07.2021


Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu

V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.

Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.

V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.

Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo

12.07.2021


Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu

V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.

Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.

V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.

Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.


14.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Iris Pokovec in Claudi Sovre

Mlada slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre nista še nikoli sodelovala in se osebno ne poznata, pa vendar ju je Žiga Bratoš povabil k skupnemu pogovoru. Sprejela sta izziv. Čeprav so njuni pristopi precej različni, sta oba igriva in tudi poglobljena ustvarjalca. Segata v skupni bazen blišča popularne kulture in potrošništva, ki ga hkrati prevprašujeta. Vsaj nekaj je v njunih delih filozofije pop arta. O tem, kakšne razmisleke tako nenavadno srečanje prinese, več v oddaji, ki je četrta in zadnja v poletnem ciklu Dvogovori umetnic/umetnikov. Tega je zasnovala Petra Tanko. Na fotografijah Iris Pokovec in Claudi Sovre, osebni arhiv


12.08.2021

Sebastian Jung: Intenzivna nega

Vsebine Programa Ars


11.08.2021

Jonas Kaufmann v Cankarjevem domu

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic

V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop. Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla pod naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla pod naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla pod naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis. Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, svojemu vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku. Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi. V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.


06.08.2021

Festival Radovljica

S koncertom v tamkajšnji cerkvi sv. Petra se začenja 39. Festival Radovljica, ki bo do 22. avgusta ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Današnjemu odprtju festivala z ansamblom Sonatore de la Gioiosa Marca boste lahko prisluhnili tudi v neposrednem prenosu na našem tretjem programu. Festival Radovljica vsako leto ponudi pester spored, ki se sicer osredinja okoli takoimenovane stare glasbe, hkrati pa te okvire tudi venomer presega, predvsem s programi, ki so tako ali drugače vezani na slovenski prostor. Letos sta taka koncerta dva: torkov večer bo namenjen instrumentalnim skladbam, ki jih je nekoč hranila ljubljanska stolnica, prvič po njihovih izvirnih izvedbah na začetku 19. stoletja pa bomo v četrtek 19. avgusta lahko slišali samospeve ter klavirsko glasbo, ki jo je napisal baron Eduard de Lannoy, in je verjetno zvenela tudi ob aristokratskih druženjih na dvorcu Viltuš pri Mariboru. Omenimo še koncert, ki se bo tradicionalno preselil v cerkev z izjemnimi orglami v Velesovem, kjer bo Bart Jacobs z orkestrom rekonstruiral glasbo, ki jo je kot solist z orkestrsko spremljavo nekoč igral sam Johann Sebastian Bach, pa večer glasbe Johna Dowlanda, s katero se je z večkrat nagrajeno lansko debitantsko solistično ploščo proslavil slovenski lutnjar Bor Zuljan in jo bo prvič v Sloveniji predstavil prihodnji petek.


06.08.2021

Spot Program Ars (Nataša Dolenc)

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Spot Program Ars (Ivan Lotrič)

Vsebine Programa Ars


05.08.2021

Festival kratkega filma Shots

Vsebine Programa Ars


04.08.2021

Razstava Evropa – dediščina humanistov

Vsebine Programa Ars


03.08.2021

Goran Vojnovič: Nekoč so bili ljudje

Vsebine Programa Ars


Stran 44 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov