Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Matjaž Krivic s serijo Dihaj v galeriji Kresija opozarja na onesnaženost zraka po svetu

14.07.2021


Matjaž Krivic s serijo Dihaj v galeriji Kresija opozarja na onesnaženost zraka po svetu

Maske so nekateri pri nas med epidemijo sprejeli s težavo, marsikje po svetu pa so zaradi onesnaženega zraka vsakodnevna realnost. In nekoliko preroško se je portretov ljudi z maskami že pred pandemijo lotil svetovno priznani slovenski dokumentarni fotograf Matjaž Krivic, ki že 25 let v svojem intenzivnem in estetsko prepričljivem slogu opozarja na izkoriščanje in druge težave, s katerimi se popadajo prebivalci revnejših delov sveta. Poznamo ga kot družbeno in okoljsko angažiranega fotografa – med drugim nam je znana njegova fotografija rudarja iz Burkine Faso, za katero je leta 2016 prejel prestižno nagrado World Press Photo, velike pozornosti in priznanj pa je bila lani deležna knjiga Planet B, v katerem sta z novinarjem Boštjanom Videmškom dokumentirala spopadanje s podnebno krizo. Portreti ljudi z maskami, ki jih je Krivic posnel na Kitajskem, v Nepalu in v Indiji, nekoliko izstopajo iz njegovega dosedanjega dela, a to velja le na prvi pogled, saj serija Dihaj opozarja na globalni problem onesnaženega zraka. Ta ima negativni vpliv tako na okolje kot na ljudi – za posledicami onesnaženosti zraka na letni ravni umre 7 do 10 milijonov ljudi, beremo v besedilu razstave. Onesnaženost zraka je tudi poglavitni razlog, ki ga je večina Krivičevih portretirancev navedla ob vprašanju, zakaj nosijo masko. Odgovore je ob kratkih opisih fotografiranih posameznikov in stopnji onesnaženosti zraka vključil tudi na razstavo v ljubljanski galeriji Kresija. Maske bodo v Evropi morda počasi izginile z obrazov in pločnikov, kot je v spremnem besedilu zapisal Miha Raušl, pa razstava ob tem zastavlja vprašanje, ali je bila pandemija, ki nas je skrila za maske, le srčni utrip, s katerim je lažje zadihal naš planet, ali lekcija, ki nam bo pomagala spremeniti paradigmo in temeljito razmisliti o tem, kakšen zrak želimo dihati ljudje. Oziroma kot opozarja Krivic – pri nas si vsaj za zdaj lahko še obetamo življenje brez mask, ponekod pa bo to ostala vsakodnevna realnost.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Matjaž Krivic s serijo Dihaj v galeriji Kresija opozarja na onesnaženost zraka po svetu

14.07.2021


Matjaž Krivic s serijo Dihaj v galeriji Kresija opozarja na onesnaženost zraka po svetu

Maske so nekateri pri nas med epidemijo sprejeli s težavo, marsikje po svetu pa so zaradi onesnaženega zraka vsakodnevna realnost. In nekoliko preroško se je portretov ljudi z maskami že pred pandemijo lotil svetovno priznani slovenski dokumentarni fotograf Matjaž Krivic, ki že 25 let v svojem intenzivnem in estetsko prepričljivem slogu opozarja na izkoriščanje in druge težave, s katerimi se popadajo prebivalci revnejših delov sveta. Poznamo ga kot družbeno in okoljsko angažiranega fotografa – med drugim nam je znana njegova fotografija rudarja iz Burkine Faso, za katero je leta 2016 prejel prestižno nagrado World Press Photo, velike pozornosti in priznanj pa je bila lani deležna knjiga Planet B, v katerem sta z novinarjem Boštjanom Videmškom dokumentirala spopadanje s podnebno krizo. Portreti ljudi z maskami, ki jih je Krivic posnel na Kitajskem, v Nepalu in v Indiji, nekoliko izstopajo iz njegovega dosedanjega dela, a to velja le na prvi pogled, saj serija Dihaj opozarja na globalni problem onesnaženega zraka. Ta ima negativni vpliv tako na okolje kot na ljudi – za posledicami onesnaženosti zraka na letni ravni umre 7 do 10 milijonov ljudi, beremo v besedilu razstave. Onesnaženost zraka je tudi poglavitni razlog, ki ga je večina Krivičevih portretirancev navedla ob vprašanju, zakaj nosijo masko. Odgovore je ob kratkih opisih fotografiranih posameznikov in stopnji onesnaženosti zraka vključil tudi na razstavo v ljubljanski galeriji Kresija. Maske bodo v Evropi morda počasi izginile z obrazov in pločnikov, kot je v spremnem besedilu zapisal Miha Raušl, pa razstava ob tem zastavlja vprašanje, ali je bila pandemija, ki nas je skrila za maske, le srčni utrip, s katerim je lažje zadihal naš planet, ali lekcija, ki nam bo pomagala spremeniti paradigmo in temeljito razmisliti o tem, kakšen zrak želimo dihati ljudje. Oziroma kot opozarja Krivic – pri nas si vsaj za zdaj lahko še obetamo življenje brez mask, ponekod pa bo to ostala vsakodnevna realnost.


15.01.2021

Glasba na vodi - družinski abonma 3

Vsebine Programa Ars


13.01.2021

ARS likovni natečaj

Vsebine Programa Ars


11.01.2021

Beseda leta 2020 je karantena

Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.


11.01.2021

Viralni filmi – pogled v zgodovino

Vsebine Programa Ars


11.01.2021

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

Vsebine Programa Ars


10.01.2021

Mozartina 1

Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.


08.01.2021

Kako zveni književnost? Tako kot imaginarna prvoosebnost

Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.


08.01.2021

Mozartine 2021

Vsebine Programa Ars


05.01.2021

Pravljice na programu Ars

Vsebine Programa Ars


05.01.2021

Beseda leta 2020

Vsebine Programa Ars


05.01.2021

Pod oblakom jezero

Vsebine Programa Ars


04.01.2021

Trubarjevo priznanje 2020

Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.


Stran 60 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov