Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gipssy, fusion, free … jazz na koncertih v živo
Po lanski ediciji festivala v kombinaciji spletnih in koncertov pred občinstvom bo letošnji 62. Jazz festival Ljubljana v celoti potekal živo in tako po besedah organizatorjev nadaljeval prekinjeno gradnjo glasbene skupnosti, ki preverja in pretaka nove zamisli. Približno mesec dni pozneje kot običajno bo od danes do sobote ponudil 25 koncertov predvsem domačih, a tudi znanih tujih glasbenikov. Ob pregledu letošnjega programa se hitro pokaže povezava z lansko, močno prilagojeno izvedbo festivala – glasbenike, ki so lani zaigrali v spletnih koncertih sta programska vodja Bogdan Benigar in Edin Zubčević ponudila še v pravi koncertni obliki in poskrbela za njihov pravi stik z občinstvom.
Iz lanskih načrtov se je umaknila zlasti mednarodna udeležba. Nekaj največjih imen letos vendarle prihaja v Ljubljano, pri tem izstopajo basist Avishai Cohen s triom in vrsta newyorških glasbenikov iz kroga Johna Zorna, ki smo jih slišali denimo tudi na jubilejnem 60. festivalu. Poleg koncertov v dvoranah program ponuja predvsem brezplačne nastope na prostem, v parku ob Cankarjevem domu. Bogdan Benigar ugotavlja, da je bila poteza širitve festivala v park izpred več let pomembna tako za trenutne pogoje, kot za širšo vizijo festivala in jazza v mestu.
V zelenem okolju bomo tako na primer poslušali – danes avtorski gipsy jazz zasedbe Momento Cigano, jutri fusion večje zasedbe P'Jays, v petek ognjevit freejazz septeta Oholo, v soboto pa soulovski zvok zasedbe Generator. Festival, ki ponuja tudi film o legendarnem saksofonistu Charlesu Lloydu ali pa sobotni koncert za otroke zaključuje letošnji nagrajenec JSKD za življenjsko delo Zlatko Kaučič.
Gipssy, fusion, free … jazz na koncertih v živo
Po lanski ediciji festivala v kombinaciji spletnih in koncertov pred občinstvom bo letošnji 62. Jazz festival Ljubljana v celoti potekal živo in tako po besedah organizatorjev nadaljeval prekinjeno gradnjo glasbene skupnosti, ki preverja in pretaka nove zamisli. Približno mesec dni pozneje kot običajno bo od danes do sobote ponudil 25 koncertov predvsem domačih, a tudi znanih tujih glasbenikov. Ob pregledu letošnjega programa se hitro pokaže povezava z lansko, močno prilagojeno izvedbo festivala – glasbenike, ki so lani zaigrali v spletnih koncertih sta programska vodja Bogdan Benigar in Edin Zubčević ponudila še v pravi koncertni obliki in poskrbela za njihov pravi stik z občinstvom.
Iz lanskih načrtov se je umaknila zlasti mednarodna udeležba. Nekaj največjih imen letos vendarle prihaja v Ljubljano, pri tem izstopajo basist Avishai Cohen s triom in vrsta newyorških glasbenikov iz kroga Johna Zorna, ki smo jih slišali denimo tudi na jubilejnem 60. festivalu. Poleg koncertov v dvoranah program ponuja predvsem brezplačne nastope na prostem, v parku ob Cankarjevem domu. Bogdan Benigar ugotavlja, da je bila poteza širitve festivala v park izpred več let pomembna tako za trenutne pogoje, kot za širšo vizijo festivala in jazza v mestu.
V zelenem okolju bomo tako na primer poslušali – danes avtorski gipsy jazz zasedbe Momento Cigano, jutri fusion večje zasedbe P'Jays, v petek ognjevit freejazz septeta Oholo, v soboto pa soulovski zvok zasedbe Generator. Festival, ki ponuja tudi film o legendarnem saksofonistu Charlesu Lloydu ali pa sobotni koncert za otroke zaključuje letošnji nagrajenec JSKD za življenjsko delo Zlatko Kaučič.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov