Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
108. rojstni dan velikega književnika, akademika in pričevalca o fašističnem nasilju nad Slovenci
Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor.
Boris Pahor je pomemben član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njegova književnost je mednarodno poznana in priznana. Med številnimi deli omenimo avtobiografsko Nekropolo iz leta 1967, ki se je v svetu uveljavila kot eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju. Zanjo je prejel prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Posebno spoštovanje Pahor uživa v Franciji. Leta 2007 so mu podelili visoko državno odlikovanje – naziv vitez legije časti. S tem so mu čast izkazali za prispevek k francoskemu jeziku, v katerem je med drugim pisal. Boris Pahor s ponosom poudari, da je Tržačan in s tem Slovenec v domačem mestu. Tako kot je že v Nekropoli izrazil kritiko odnosu Slovencev do taboriščnikov, je pogosto kritičen tudi do osrednjeslovenskega pogleda na Trst. Njegovo delo ima pomembno vlogo za slovenstvo, pove dr. Milček Komelj.
Knjigo o tržaškem Narodnem domu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sta napisala zgodovinarja znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper doktor Borut Klabjan, in profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktor Gorazd Bajc. Naslov Ogenj, ki je zajel Evropo nakazuje, da požig Narodnega doma ni bil osamljen dogodek in da monografija opiše širšo sliko. Že Boris Pahor je poudaril, da so dogodki v Trstu vplivali na Evropsko zgodovino. Dr. Bajc pravi, da ''ta knjiga ni politično korektna, temveč je zgodovinsko korektna.''
V čast književniku, ki danes praznuje 108. rojstni dan, je izšla torej tudi knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa.
Za konec lahko le še dodamo: vse najboljše, spoštovani Boris Pahor. Vsa literatura, tako vaša, kot tista, ki ste jo navdihnili, naj daje nam in svetu snov za vedno nove premisleke o zgodovini in prihodnosti, ki raste na izkušnjah.
108. rojstni dan velikega književnika, akademika in pričevalca o fašističnem nasilju nad Slovenci
Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor.
Boris Pahor je pomemben član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njegova književnost je mednarodno poznana in priznana. Med številnimi deli omenimo avtobiografsko Nekropolo iz leta 1967, ki se je v svetu uveljavila kot eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju. Zanjo je prejel prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Posebno spoštovanje Pahor uživa v Franciji. Leta 2007 so mu podelili visoko državno odlikovanje – naziv vitez legije časti. S tem so mu čast izkazali za prispevek k francoskemu jeziku, v katerem je med drugim pisal. Boris Pahor s ponosom poudari, da je Tržačan in s tem Slovenec v domačem mestu. Tako kot je že v Nekropoli izrazil kritiko odnosu Slovencev do taboriščnikov, je pogosto kritičen tudi do osrednjeslovenskega pogleda na Trst. Njegovo delo ima pomembno vlogo za slovenstvo, pove dr. Milček Komelj.
Knjigo o tržaškem Narodnem domu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sta napisala zgodovinarja znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper doktor Borut Klabjan, in profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktor Gorazd Bajc. Naslov Ogenj, ki je zajel Evropo nakazuje, da požig Narodnega doma ni bil osamljen dogodek in da monografija opiše širšo sliko. Že Boris Pahor je poudaril, da so dogodki v Trstu vplivali na Evropsko zgodovino. Dr. Bajc pravi, da ''ta knjiga ni politično korektna, temveč je zgodovinsko korektna.''
V čast književniku, ki danes praznuje 108. rojstni dan, je izšla torej tudi knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa.
Za konec lahko le še dodamo: vse najboljše, spoštovani Boris Pahor. Vsa literatura, tako vaša, kot tista, ki ste jo navdihnili, naj daje nam in svetu snov za vedno nove premisleke o zgodovini in prihodnosti, ki raste na izkušnjah.
Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.
Vsebine Programa Ars
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.
Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.
Neveljaven email naslov