Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Borisu Pahorju se poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju

26.08.2021


108. rojstni dan velikega književnika, akademika in pričevalca o fašističnem nasilju nad Slovenci

Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor.

Boris Pahor je pomemben član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njegova književnost je mednarodno poznana in priznana. Med številnimi deli omenimo avtobiografsko Nekropolo iz leta 1967, ki se je v svetu uveljavila kot eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju. Zanjo je prejel prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Posebno spoštovanje Pahor uživa v Franciji. Leta 2007 so mu podelili visoko državno odlikovanje – naziv vitez legije časti. S tem so mu čast izkazali za prispevek k francoskemu jeziku, v katerem je med drugim pisal. Boris Pahor s ponosom poudari, da je Tržačan in s tem Slovenec v domačem mestu. Tako kot je že v Nekropoli izrazil kritiko odnosu Slovencev do taboriščnikov, je pogosto kritičen tudi do osrednjeslovenskega pogleda na Trst. Njegovo delo ima pomembno vlogo za slovenstvo, pove dr. Milček Komelj.

Knjigo o tržaškem Narodnem domu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sta napisala zgodovinarja znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper doktor Borut Klabjan, in profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktor Gorazd Bajc. Naslov Ogenj, ki je zajel Evropo  nakazuje, da požig Narodnega doma ni bil osamljen dogodek in da monografija opiše širšo sliko. Že Boris Pahor je poudaril, da so dogodki v Trstu vplivali na Evropsko zgodovino. Dr. Bajc pravi, da ''ta knjiga ni politično korektna, temveč je zgodovinsko korektna.''

V čast književniku, ki danes praznuje 108. rojstni dan, je izšla torej tudi knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa.

Za konec lahko le še dodamo: vse najboljše, spoštovani Boris Pahor. Vsa literatura, tako vaša, kot tista, ki ste jo navdihnili, naj daje nam in svetu snov za vedno nove premisleke o zgodovini in prihodnosti, ki raste na izkušnjah.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Borisu Pahorju se poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju

26.08.2021


108. rojstni dan velikega književnika, akademika in pričevalca o fašističnem nasilju nad Slovenci

Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor.

Boris Pahor je pomemben član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njegova književnost je mednarodno poznana in priznana. Med številnimi deli omenimo avtobiografsko Nekropolo iz leta 1967, ki se je v svetu uveljavila kot eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju. Zanjo je prejel prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Posebno spoštovanje Pahor uživa v Franciji. Leta 2007 so mu podelili visoko državno odlikovanje – naziv vitez legije časti. S tem so mu čast izkazali za prispevek k francoskemu jeziku, v katerem je med drugim pisal. Boris Pahor s ponosom poudari, da je Tržačan in s tem Slovenec v domačem mestu. Tako kot je že v Nekropoli izrazil kritiko odnosu Slovencev do taboriščnikov, je pogosto kritičen tudi do osrednjeslovenskega pogleda na Trst. Njegovo delo ima pomembno vlogo za slovenstvo, pove dr. Milček Komelj.

Knjigo o tržaškem Narodnem domu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sta napisala zgodovinarja znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper doktor Borut Klabjan, in profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktor Gorazd Bajc. Naslov Ogenj, ki je zajel Evropo  nakazuje, da požig Narodnega doma ni bil osamljen dogodek in da monografija opiše širšo sliko. Že Boris Pahor je poudaril, da so dogodki v Trstu vplivali na Evropsko zgodovino. Dr. Bajc pravi, da ''ta knjiga ni politično korektna, temveč je zgodovinsko korektna.''

V čast književniku, ki danes praznuje 108. rojstni dan, je izšla torej tudi knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa.

Za konec lahko le še dodamo: vse najboljše, spoštovani Boris Pahor. Vsa literatura, tako vaša, kot tista, ki ste jo navdihnili, naj daje nam in svetu snov za vedno nove premisleke o zgodovini in prihodnosti, ki raste na izkušnjah.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov