Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
108. rojstni dan velikega književnika, akademika in pričevalca o fašističnem nasilju nad Slovenci
Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor.
Boris Pahor je pomemben član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njegova književnost je mednarodno poznana in priznana. Med številnimi deli omenimo avtobiografsko Nekropolo iz leta 1967, ki se je v svetu uveljavila kot eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju. Zanjo je prejel prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Posebno spoštovanje Pahor uživa v Franciji. Leta 2007 so mu podelili visoko državno odlikovanje – naziv vitez legije časti. S tem so mu čast izkazali za prispevek k francoskemu jeziku, v katerem je med drugim pisal. Boris Pahor s ponosom poudari, da je Tržačan in s tem Slovenec v domačem mestu. Tako kot je že v Nekropoli izrazil kritiko odnosu Slovencev do taboriščnikov, je pogosto kritičen tudi do osrednjeslovenskega pogleda na Trst. Njegovo delo ima pomembno vlogo za slovenstvo, pove dr. Milček Komelj.
Knjigo o tržaškem Narodnem domu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sta napisala zgodovinarja znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper doktor Borut Klabjan, in profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktor Gorazd Bajc. Naslov Ogenj, ki je zajel Evropo nakazuje, da požig Narodnega doma ni bil osamljen dogodek in da monografija opiše širšo sliko. Že Boris Pahor je poudaril, da so dogodki v Trstu vplivali na Evropsko zgodovino. Dr. Bajc pravi, da ''ta knjiga ni politično korektna, temveč je zgodovinsko korektna.''
V čast književniku, ki danes praznuje 108. rojstni dan, je izšla torej tudi knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa.
Za konec lahko le še dodamo: vse najboljše, spoštovani Boris Pahor. Vsa literatura, tako vaša, kot tista, ki ste jo navdihnili, naj daje nam in svetu snov za vedno nove premisleke o zgodovini in prihodnosti, ki raste na izkušnjah.
108. rojstni dan velikega književnika, akademika in pričevalca o fašističnem nasilju nad Slovenci
Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor.
Boris Pahor je pomemben član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njegova književnost je mednarodno poznana in priznana. Med številnimi deli omenimo avtobiografsko Nekropolo iz leta 1967, ki se je v svetu uveljavila kot eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju. Zanjo je prejel prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Posebno spoštovanje Pahor uživa v Franciji. Leta 2007 so mu podelili visoko državno odlikovanje – naziv vitez legije časti. S tem so mu čast izkazali za prispevek k francoskemu jeziku, v katerem je med drugim pisal. Boris Pahor s ponosom poudari, da je Tržačan in s tem Slovenec v domačem mestu. Tako kot je že v Nekropoli izrazil kritiko odnosu Slovencev do taboriščnikov, je pogosto kritičen tudi do osrednjeslovenskega pogleda na Trst. Njegovo delo ima pomembno vlogo za slovenstvo, pove dr. Milček Komelj.
Knjigo o tržaškem Narodnem domu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sta napisala zgodovinarja znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper doktor Borut Klabjan, in profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktor Gorazd Bajc. Naslov Ogenj, ki je zajel Evropo nakazuje, da požig Narodnega doma ni bil osamljen dogodek in da monografija opiše širšo sliko. Že Boris Pahor je poudaril, da so dogodki v Trstu vplivali na Evropsko zgodovino. Dr. Bajc pravi, da ''ta knjiga ni politično korektna, temveč je zgodovinsko korektna.''
V čast književniku, ki danes praznuje 108. rojstni dan, je izšla torej tudi knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa.
Za konec lahko le še dodamo: vse najboljše, spoštovani Boris Pahor. Vsa literatura, tako vaša, kot tista, ki ste jo navdihnili, naj daje nam in svetu snov za vedno nove premisleke o zgodovini in prihodnosti, ki raste na izkušnjah.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
“Malo poležiš in pojambraš, da ti država časti rento, ti pa lahko bluziš. V bistvu so kar prebrisani tile kulturniki, medtem, ko norci dejansko garajo za minimalca,” je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki jo lahko srečate na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero Center za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo v Ljubljani, opozarja na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju. Blaž Mazi.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov