Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov